Kaj moramo vedeti o gobjih strupih

V času gobarske sezone, ko so gobe pogosto in prevečkrat na mizi, moramo vsako nenavadno počutje, slabost, bruhanje in drisko povezati z gobami, pa čeprav smo jih jedli že pred dvema dnevoma. Upoštevajmo nevaren, dolgi inkubacijski čas, ker se prva znamenja zastrupitve lahko pojavijo šele čez več dni.

Če sumimo, da gre za zastrupitev z gobami, ukrepajmo hitro, saj je vsaka zastrupitev NUJEN PRIMER:

  1. Vsako zastrupitev z gobami bi moral nadzorovati zdravnik.
  2. Ugotovimo najprej dolžino inkubacijskega časa. Če je preteklo več kot dve uri po zaužitvi gob, mora zastrupljenec takoj v bolnišnico, pri kratki inkubaciji zadostuje, če pokličemo zdravnika.
  3. Med čakanjem na zdravnika ali na prevoz v bolnišnico moramo dati zastrupljencu prvo pomoč.
  4. Spravimo morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi verjetne raziskave trosov.
  5. Če sumimo, da gre za nevarno zastrupitev (dolg inkubacijski čas), opozorimo na to zdravnika. Taki pacienti morajo ostati v bolnišnici tako dolgo, dokler ni ugotovljeno, s katero vrsto gob so se zastrupili.
  6. Na izpraznjenje prebavil morajo vsi udeleženci gobje pojedine, čeprav še ne kažejo nobenih znamenj zastrupitve.
  7. Pri večkratnem zaporednem uživanju gobjih jedi ne moremo vedeti, ali so nam škodile gobe pri zadnjem, ali katerem prejšnjem obroku. Zato moramo tudi v takem primeru takoj v bolnišnico.

Pri vsakem sumu na hujšo zastrupitev, naj svojci vsekakor skušajo čimprej ugotoviti, katera vrsta gob je kriva za zastrupitev. Tudi če jim v bolnišnici uspe raziskati trose, je to za zdravnike le okvirna orientacija, ki pomaga določiti sindrom zastrupitve. Vrsto strupene gobe bi moral določiti mikolog, ki pa potrebuje za svoje delo sveže ali pa vsaj suhe gobe. Zato so ostanki od čiščenja gob, še bolj pa sveži primerki z rastišča, izredno pomembni.

Prva pomoč pri zastrupitvah z gobami

Že rahel sum, da lahko nastale težave naprtimo gobam, zadostuje za takojšnje ukrepanje. V vsakem primeru zastrupitve z gobami moramo takoj poskrbeti, da čimprej spravimo nevarno vsebino iz prebavil. Večkrat k temu pripomorejo gobe same, pri drugačnih zastrupitvenih znamenjih pa je treba umetno izzvati bruhanje. Kozarec tople vode, v kateri smo raztopili veliko žlico kuhinjske soli, bo zanesljivo pripomogel k bljuvanju. Slano vodo je treba popiti, pomagamo pa si lahko tudi z draženjem požiralnika s prstom ali kakšnim drugim mehkim predmetom, namočenim v olje.

Ne smemo piti alkohola, mleka ali kakšne druge tekočine, »ki gre takoj v kri«, saj bi se tako še pospešeno zastrupljali. Dobro je piti veliko nesladkanega čaja, da se nadomesti izguba tekočine pri bljuvanju in driskah. V vsakem primeru je pametno uporabiti živalsko oglje, saj veže nase strupe v prebavilih. Zastrupljenec naj leži pri miru, naj bo toplo pokrit, in če je potrebno, si pomagamo s termoforjem. Bolniku lahko ponudimo tudi močno črno kavo, če pa omedli, ga skušajmo s škropljenjem po obrazu obuditi. V močno razburjenem stanju pomagajo bolniku mrzli obkladki na glavo. Vse drugo ukrepanje pa prepustimo zdravniku.

Vsi ljubiteljski nabiralci gob in ljubitelji gobjih jedi naj upoštevajo:

Uživajte samo tiste gobe, ki jih dobro poznate!
Če samo mislite, da je goba užitna, to ni dovolj; potrebno je vedeti ali je goba užitna ali ne!
Pravila za razlikovanje med užitnimi in strupenimi gobami ni!
Vsako gobo posebej je treba dobro poznati!
Ne uživajte podarjenih gob
če gobarju, ki jih je podaril, ne zaupate!
Ne uživajte gob v prevelikih količinah!
Gobe so začimbe in le kot dodatek jedem!
Gob naj ne jedo majhni otroci (do četrtega leta starosti) in starejši ljudje, ki imajo prebavne težave!
Ne uživajte starih, črvivih, plesnivih in z vodo prepojenih gob!
Ne konzervirajte in zamrzujte gob, če niste popolnoma prepričani ali so užitne!
Tako podaljšate možnost zastrupitve na vse leto!

POMNITE: VSAKA ZASTRUPITEV Z GOBAMI JE NUJEN PRIMER!

NEVARNOSTNA STOPNJA, INKUBACIJSKI ČAS, DELOVANJE STRUPOVSINDROMGOBESTRUPISIMPTOMITERAPIJA
1. DOLGI ČASSTRUPI JETER IN LEDVIC
(4), 6, 24 do 40 urFALOIDNI(AMANITINSKI)Zelena mušnica in podobne, nekateri dežnički in nekatere kučmiceAMANITINI, FALOIDIN, VIROIDINbljuvanje, diareja, padec pritiska, zlatenica, odpoved jeter, 7. dan nastopi smrtrehidracija, hemoperfuzija, hemofiltracija, tioktinska kislina, silibin, penicilin, kisik
5, 8, (24) ur po jediGIROMITRINSKIPomladanski hrček in druge podobne gobeGIROMITRINsimptomi enaki amatoksinom, odpoved jeter, ledvic in krvnega obtoka, 3. dan nastopi smrtrehidracija, hemodializa
3 do 14 dni in večORELANINSKIPoljska koprenka, Najlepša koprenkaORELANINI, NEFROTOKSINIžeja, bolečina ledvic, upadanje urina, bljuvanje, driska, odpoved ledvichemodializa
2. KRATEK ČASSTRUPI ŽIVČEVJA
nekaj minut do 2 uriMUSKARINSKImnoge razcepljenke, male bele livkeMUSKARINmočno potenje, bljuvanje, driske, slinjenje, zoženje pupile, težko dihanje, odpoved srcaatropin, rehidracija
15 minut, 2, (4) urePANTERINSKIPegasta, Rdeča mušnicaIBOTENSKA KISLINA, MUSCIMOL, MUSKAZON IN DRUGIzaspanost, motnje pri hoji, drogiranost, razburjenje, halucinacije, nezavest, smrtpomirjevala, stalni nadzor delovanja organov za ohranitev življenjskih funkcij
15 min do 2 uriPSILOCIBINSKIgologlavke in podobne gobePSILOCIBIN, PSILOCINsimptomi podobni panterinskemu sindromupomirjevala
3.SREDNJI ČASSTRUPI PREBAVIL
15 min do 4-6 urGASTROINTESTINALNIstrupene rdečelistke, kolobarnice, golobice, mlečnice in mnoge druge gobeNEZNANIbljuvanje, diarejarehidracija, nadomestiti izgubljeno tekočino
15 min. do več urSUROVE GOBEpogojno užitne gobeHEMOLIZINI, NEZNANInapenjanje, bljuvanje, driska, rdeč urinrehidracija, paziti na ledvice
15 min. do več urPOKVARJENE GOBEvse užitne gobeBAKTERIJE, HERBICIDI, PESTICIDI IN TEŽKE KOVINEnapenjanje, slabost, bolečine v trebuhu, bljuvanje, driskarehidracija, živalsko oglje - pri vseh zastrupitvah z gobami
4. RAZLIČEN ČASSTRUPI KRVI IN KRVNEGA OBTOKA
15 min. do 2 uriINVOLUTINSKINavadna podvihanka, Pomladanski hrčekANTIGENI, HEMOLIZINIrdeč urin, simptomi podobni orelaninskemu sindromuhemodializa
1-24 ur do 3 dniANTABUSNIPrava tintnica, Svinjski gobanKOPRINobčutek vročine, rdečica, omotica, močno bitje srca, težko dihanje, kolapsaskorbinska kislina i. v., železo, cystein i. m., pomirjevala
nekaj min. do več urALERGIJErazlične vrste gobALERGENIbljuvanje, driska, astma, utrujenost, izpuščaji, telesna temperatura, kolapsantialergiki

Smrtno strupene gobe, najdene v Sloveniji

  1. Amanita phalloides, zelena mušnica (Vaill. ex Fr.) Link (1833)
  2. Amanita verna, pomladanska mušnica Bull. ex Lam. (1783)
  3. Amanita virosa, koničasta mušnica Bertill. (1866)
  4. Calonarius meinhardii, nedišeči koprenar (Bon) Niskanen & Liimat. (2022)
  5. Calonarius splendens, sijajni koprenar (Rob. Henry) Niskanen & Liimat. (2022)
  6. Clitocybe augeana, vrtnarska livka (Mont.) Sacc. (1887)
  7. Clitocybe dealbata, pobeljena livka (Sowerby) P. Kumm. (1871)
  8. Clitocybe phyllophila, listna livka (Pers.) P. Kumm. (1871)
  9. Clitocybe rivulosa, kolobarčasta livka (Pers.) P. Kumm. (1871)
  10. Conocybe filaris, ameriška stožka (Fr.) Kühner (1935)
  11. Cortinarius callisteus, prelestna koprenka (Fr.) Fr. (1838)
  12. Cortinarius orellanus, poljska koprenka Fr. (1838)
  13. Cortinarius rubellus, najlepša koprenka Cooke (1887)
  14. Cudonia circinans, kolobarna ščitoglavka (Pers.) Fr. (1849)
  15. Galerina heterocystis, mokrotna kučmica (G.F. Atk.) A.H. Sm. & Singer (1958)
  16. Galerina marginata, obrobljena kučmica (Batsch) Kühner (1935)
  17. Galerina stylifera, spolzka kučmica (G.F. Atk.) A.H. Sm. & Singer (1958)
  18. Galerina sulciceps, vrtnarska kučmica (Berk.) Boedijn (1951)
  19. Gyromitra esculenta, pomladanski hrček Pers. ex Fr. (1849)
  20. Inocybe geophylla, prstenolistna razcepljenka P. Kumm. (1871)
  21. Lepiota brunneoincarnata, mesnorjavi dežniček Chodat & C. Martín (1889)
  22. Lepiota brunneolilacea, rjavolilasti dežniček Bon & Boiffard (1972)
  23. Lepiota helveola, pogubni dežniček Bres. (1882)
  24. Lepiota pseudolilacea, varljivi dežniček Huijsman (1947)
  25. Lepiota subincarnata, rožnati dežniček J.E. Lange (1940)
  26. Leucocybe candicans, opredena svetloglavka (Pers.) Vizzini, P. Alvarado, G. Moreno & Consiglio (2015)
  27. Paxillus involutus, navadna podvihanka (Batsch) Fr. (1838)

Strupene gobe v Sloveniji

Faloidni sindrom

Amanita phalloides, zelena mušnica
Amanita virosa, koničasta mušnica
Amanita verna, pomladanska mušnica
Galerina marginata, obrobljena kučmica

Parafaloidni sindrom

Lepiota helveola, pogubni dežniček
Lepiota brunneoincarnata, mesnorjavi dežniček
Lepiota subincarnata, rožnati dežniček
Lepiota fuscovinacea, vinski dežniček
Lepiota lilacea, lilasti dežniček

Giromitrinski sindrom

Gyromitra esculenta, pomladanski hrček
Gyromitra infula, rogljati hrček
Gyromitra gigas, orjaški hrček

Orelaninski sindrom

Cortinarius orellanus, poljska koprenka
Cortinarius rubellus, najlepša koprenka

Muskarinski sindrom

Inosperma erubescens, rdečkasti razcepljenec
Inocybe geophylla, prstenolistna razcepljenka
Pseudosperma rimosum, zašiljena parazcepljenka
Clitocybe dealbata, pobeljena livka
Clitocybe phyllophila, listna livka
Clitocybe rivulosa, kolobarčasta livka

Panterinski sindrom

Amanita pantherina, panterjeva mušnica
Amanita muscaria, rdeča mušnica
Amanita regalis, rjava mušnica

Antabusni sindrom

Coprinopsis atramentaria, prava tintovka
Coprinellus micaceus, sljudnati tintovec
Ampulloclitocybe clavipes, betičasta livkarica

Paxilusni sindrom

Paxillus involutus, navadna podvihanka

Gastrointestinalni sindrom

Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak
Rubroboletus satanas, vražji rubinovec
Cortinarius traganus, lilasta koprenka
Entoloma niphoides, snežnata rdečelistka
Entoloma rhodopolium, nizka rdečelistka
Hebeloma sinapizans, redkvičasta medlenka
Hypholoma fasciculare, navadna žveplenjača
Lactarius chrysorrheus, zlatosočna mlečnica
Lactarius pubescens, barjanska mlečnica
Lactarius scrobiculatus, jamičasta mlečnica
Lactarius torminosus, kosmata mlečnica
Omphalotus olearius, oljkov livkar
Ramaria formosa, lepa griva
Ramaria pallida, bleda griva
Russula emetica, bljuvna golobica
Scleroderma citrinum, navadna trdokožnica
Tricholoma pardinum, pegasta kolobarnica
Tricholoma sulphureum, žveplena kolobarnica

Več o strupenih gobah

Podobne strupene in užitne gobe
Sindromi zastrupitev z gobami
Strupene gobe naših krajev

Login

Datum zadnje spremembe strani: 24 januar 2024 08:05
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.046 sekundah.