<< Steccherinum bourdotii, dvobarvni bodiček | Gobe | Stereum gausapatum, kosmata slojevka >>
Steccherínum ochráceum (Pers.) Gray (1821)
Rod: Steccherinum - bodički
ZNAČILNOST: trosnjak je podoben zaplati, ki raste na skorji listnatih dreves, površina je nazobčana oziroma polna tesno stisnjenih drobnih bodic oziroma bodičk, ki so okraste barve. Je rastlinski patogen in razkrojevalec odmrlih listavcev ter dokaj pogost v hrastovih gozdovih, povzroča belo gnilobo.
KLOBUK: trosnjak je spremenljive oblike in zraste do velikost 3 cm v premeru, običajno je podoben zaplati z gostimi bodičkami, z zavihanimi robovi zlasti pri rasti na hlodih in vejah, zelo redko ima celo videz klobuka in majhen bet, zgornja površina je bodičasta ali nazobčana, z bolj ali manj koncentričnimi barvnimi conami, okraste barve ali tudi sivkaste do rjavkaste in tudi belkaste barve, rob je bel in nazobčan; na spodnji površini je tudi bodičasta in z do 3 mm dolgimi bodicami, oranžne barve, ki v starosti zbledi do rumenkaste ali rjavkaste barve, v posušenem stanju pa ima lahko tudi barvo lososa; trosnjak je čvrsto pritrjen na leseno podlago.
TROSOVNICA: je bodičasta, bodičke so do 3 mm velike, gostota je 3-4 bodic na mm, okraste barve.
BET: večinoma ga nima, če pa je prisoten, je dolg do 8 mm in širok do 2 mm, obarvan je kot zgornja površina trosnjaka, je trd na otip.
MESO: belkasto, žilavo, usnjasto, neizrazitega vonja in okusa.
TROSI: 3.5-5 x 2-2.5 µm, elipsoidni, gladki, neamiloidni, hialini, trosni prah je belkast.
RASTIŠČE: saproben trosnjak kot bodičasta zaplata uspeva na odmrlih in preperelih listavcih, pogosto na odpadnih vejah in skorji hrastov ter na hlodih oziroma štorih, redkejši je na iglavcih, raste posamič ali skupinsko, uspeva v času rastne dobe pozno spomladi in zgodaj poleti, sicer pa raste vse leto, dokaj pogost.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Dejan Valh.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Acia denticulata (Pers.) P. Karst. (1879), Acia sordida (Weinm.) P. Karst. (1879), Acia uda subsp. denticulata (Pers.) Bourdot & Galzin (1914), Climacodon ochraceus (Pers. ex J.F. Gmel.) P. Karst. (1882), Climacodon pudorinus (Fr.) P. Karst. (1882), Gloiodon pudorinus (Fr.) P. Karst. (1879), Hydnum decurrens Berk. & M.A. Curtis (1869), Hydnum denticulatum Pers. (1825), Hydnum denticulatum var. brasiliense Rick (1932), Hydnum ochraceum Pers. ex J.F. Gmel. (1792), Hydnum ochraceum subsp. tenerum Sacc. (1881), Hydnum ochraceum var. dimidiatum Alb. & Schwein. (1805), Hydnum ochraceum var. integrum Alb. & Schwein. (1805), Hydnum ochraceum var. muscorum Alb. & Schwein. (1805), Hydnum ochraceum var. resupinatum Pers. (1825), Hydnum pudorinum Fr. (1828), Hydnum pudorinum f. erythraeum Bacc. (1917), Hydnum rhois Schwein. (1822), Hydnum sordidum Weinm. (1836), Hydnum tenerum (Sacc.) Mussat (1901), Irpex ochraceus (Pers. ex J.F. Gmel.) Kotir. & Saaren. (2002), Irpex rhois (Schwein.) Saaren. & Kotir. (2002), Leptodon ochraceus (Pers. ex J.F. Gmel.) Quél. (1888), Leptodon pudorinum (Fr.) Quél. (1886), Mycoacia denticulata (Pers.) Parmasto (1967), Mycoleptodon decurrens (Berk. & M.A. Curtis) Pat. (1900), Mycoleptodon ochraceus (Pers. ex J.F. Gmel.) Pat. [as 'ochraceum'] (1900), Mycoleptodon pudorinus (Fr.) Pat. [as 'pudorinum'] (1897), Mycoleptodon rhois (Schwein.) Nikol. (1961), Odontia denticulata (Pers.) Quél. (1886), Odontia denticulata var. sordida (Weinm.) Quél. (1886), Odontina denticulata (Pers.) Pat. (1887), Pleurodon ochraceus (Pers. ex J.F. Gmel.) Ricken (1918), Pleurodon pudorinum (Fr.) Quél. (1885), Pleurodon pudorinus (Fr.) Quél. (1885), Sarcodontia denticulata (Pers.) Nikol. (1961), Steccherinum rhois (Schwein.) Banker (1906)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2540
