<< Scutellinia vitreola, trhlolesna ščetinka | Gobe | Sebacina grisea, siva štrlinka >>
Scutiger pes-caprae, kozjenogi ščitar
Scútiger pes-cáprae (Pers.) Bondartsev & Singer (1941)
Rod: Scutiger - ščitarji
Scútiger pes-cáprae - užitna kozjenogi scitar
ZNAČILNOST: ima nepravilno školjkasto, pahljačasto obliko, temno rjav, hrapavo luskat klobuk in velike luknjice z debelimi stenami kratkih cevk, ki se polagoma spuščajo po betu navzdol.
KLOBUK: 7-12 cm, školjkast ali pahljačast, z bolj ali manj stranskim betom, najprej izbočen, s podvihanim robom, nato se zravna, v osredju je včasih udrt, star pa ima oster in valovit rob. Površina je močno hrapava, luskata, temno rjave barve.
TROSOVNICA: je luknjičasta in bela, kasneje postane rumenkasta, cevke so kratke in imajo zelo debele stene; zelo široke, oglate in sploščene luknjice pa se polagoma spuščajo po betu navzdol.
BET: 2-5 x 1.5-2.5 cm, trebušast ali valjast, navzdol odebljen, stranski ali pa ni povsem v sredini klobuka, belkast, proti dnišču je temnejši in rumeno, rjavkasto lisast.
MESO: belo, rumenkasto, trdo, vendar ni žilavo, prijetnega vonja in okusa po lešnikih.
TROSI: 7-11 x 5-6.5 µm, elipsasti, gladki, neamiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste na gozdnih tleh, pod listnatim in iglastim drevjem, najraje v mešanih gozdovih, posamično ali v skupinah, pogosto raste v jesenskih mesecih. Vrsta je mikorizna z mešanim drevjem.
Čas rasti: -IX-X-
UPORABNOST: užitna, odlična in vsestranska goba, zelo čvrsta in okusna, hrapavo površino klobuka pri čiščenju odstranimo.
PODOBNE VRSTE: Tekom zgodovine so ga mikologi uvrščali v najrazličnejše rodove, zato ima mnogo imen oziroma sinonimov. Tudi naši predniki na deželi ga zaradi okusnosti že od davnaj poznajo in v vsaki vasi po svoje imenujejo. Zamenjava s strupenimi gobami ni mogoča. Še najbolj je podoben nekaterim vrstam iz rodu Polyporus - luknjičarji, ki pa rastejo na trhlem lesu in so večinoma zaradi žilavega mesa neužitni. Lahko poberemo mladega Cerioporus squamosus, luskati satovničar, dokler ni preveč trd, raste zajedalsko na živem listnatem drevju, ima svetlo rjav, luskat klobuk, ki doseže do 50 cm v širino. Mlad užiten, vendar manjši, je Polyporus tuberaster, gomoljavi luknjičar, ki ga najdemo pomladi na ležečih ali visečih suhih hrastovih vejah.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Albatrellopsis pes-caprae (Pers.) Teixeira (1994), Albatrellus pes-caprae (Pers.) Pouzar (1966), Boletus laxiporus Chevall. (1837), Boletus pes-caprae (Pers.) Cordier (1826), Caloporus pes-caprae (Pers.) Pilát (1931), Cerioporus inflexus Schulzer ex Quél. (1888), Fungus sapatella Paulet (1793), Fungus tuber Paulet (1793), Polypilus pes-caprae (Pers.) Teixeira (1992), Polyporus inflexus (Schulzer ex Quél.) Costantin & L.M. Dufour (1891), Polyporus oregonensis (Murrill) Murrill (1912), Polyporus pes-caprae Pers. (1818), Polyporus retipes Underw. (1897), Polyporus tuber (Paulet) Roques (1832), Scutiger oregonensis Murrill (1912), Scutiger retipes (Underw.) Murrill (1903)
seznam×zacetni seznam×nadaljevalni
trosovnica×cevkasta luknjice×drobne
Scutiger pes-caprae, kozjenogi scitar, kozjenogi mesnatovec