<< Scutellinia armatospora, bodičastotrosna ščetinka | Gobe | Scutellinia scutellata, ščitasta ščetinka >>
Scutellinia kerguelensis, Kerguelska ščetinka
Scutellínia kerguelénsis (Berk.) Kuntze (1891)
Rod: Scutellinia - ščetinke
Scutellínia kerguelénsis - neužitna Kerguelska scetinka
ZNAČILNOST: diskasta oranžna goba ščetinka je imenovana po ščetinah ali dlakicah temno rjave barve, ki rastejo na njenem obrobju, imenovana pa je po Kerguelenovem otoku v južnem Indijskem oceanu, kjer je bila prvič odkrita.
KLOBUK: 2-11 mm širok trosnjak diskaste oziroma skledaste ali kot ščit ploske oblike je priraščen na osnovo brez beta, sprva je kroglast in kasneje diskast ter rahlo izbočen, končno pa postane skoraj ravna ploščica z dvignjenim robom, zunanja površina je na obrobju debelo resasta in polna kratkih in finih temno rjavih dlakic ali ščetin, oranžna do oranžno rdeča in z rjavkastimi odtenki, dokaj mehka, brez leska, gladka in gola, dlačice so dolge približno 300 µm.
TROSOVNICA: je na gornji ploskvi trosnjaka, himenij je oranžno rdeč in tudi z rjavkastim odtenkom, brez leska.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na leseno osnovo.
MESO: belkasto, želatinasto, tanko in v starosti krhko, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 20-26 x 12-19 µm, široko eliptični, hialini, drobno bradavičasti, z velikimi in majhnimi kapljicami, trosni prah je brezbarven ali belkast.
RASTIŠČE: raste v gozdovih na trhlem in mokrem lesu, kadar se zdi, da raste iz zemlje, je vedno v povezavi s kosi lesa ali drevesne skorje v tleh, na blatnih ali močvirnatih tleh, posamič ali skupinsko, uspeva od pomladi do pozne jeseni, redka.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Ciliaria kerguelensis (Berk.) Cotton (1915), Lachnea kerguelensis (Berk.) Sacc. (1889), Peziza kerguelensis Berk. (1847), Scutellinia kerguelensis var. microspora W.Y. Zhuang (2005)