<< Russula brevipes | Gobe | Russula caerulea, grbičasta golobica >>
Rússula brúnneoviolácea Crawshay (1930)
Rod: Russula - golobice
ZNAČILNOST: goba ima sprva značilen skoraj črn ali črno-pikčast klobuk, ki kmalu postane rjavo-vijoličast ali škrlatno rjav, ima žametno površino in raste pod listavci.
KLOBUK: 3-8(10) cm, dolgo časa ostane izbočen ali ukrivljen, sčasoma se izravna, je rjavo-vijoličaste barve, sprva je zelo temno vijolične do skoraj črne barve oziroma črn ali črno-pikčast, kasneje ima le črne lise ali rjavo vijoličasto barvo oziroma je škrlatno rjav, barvne konture se prelivajo ena v drugo kot pri oblakih, osredje klobuka se zlasti s staranjem pojavi v različnih in bolj ali manj svetlih okrastih barvah, proti robu je včasih temno olivne barve, sveža površina je neravna in zelo mastna in se zdi žametna ali tudi zrnata, če jo pogledamo pod povečevalnim steklom, dolgo ostane masten in sijoč, polovico ali dve tretjini kože klobuka lahko odstranimo, rob klobuka je bolj ali manj široko nažlebljen.
TROSOVNICA: lističi so blede do slamnato rumene barve, lahko tudi masleno rumeni in z limoninim sijajem, tanki, zaobljeni in skoraj natrpani, pomešani so z nekaj krajšimi razcepljenimi vmesnimi lističi.
BET: 2-8 cm visok, 0.8-2 cm debel, bel in nikoli nima rdečih odtenkov, valjast, v dnišču in po poškodbah je ob pritisku lahko videti kromirano do limonasto rumen, pogosto kijaste oblike in lahko tudi tanjši ali debelejši, je le malo čvrst in tog, star postane gobast in pogosto sivkast do rjavkast ter hitro oveni.
MESO: belo in proti dnu beta včasih porumeni, pod lupino klobuka je rumenkasto ali zelenkasto obarvano, v nekaterih primerkih diši po sadju in je večinoma blagega okusa, včasih nekoliko pikantnega v lističih.
TROSI: 7.5–10 × 6.5–8.5 µm, zaobljene do podolgovate oblike, imajo močne in dolge bodice, ki so izolirane ali povezane med seboj s fino mrežo, trosni prah je kremne do bledo ali rahlo rumenkaste barve.
RASTIŠČE: mikorizna goba raste v gozdu pod listavci, najpogosteje pod bukvami, tudi pod hrasti, brezami, kostanji in leskami, najdemo jo na površinsko zakisanih tleh, saj ji prijajo plitva do srednje globoka in zmerno do močno kisla tla, ki so lahko peščena do ilovnata rjava tla in revna z bazami ter hranili, raste posamič ali v majhnih skupinah, je ena najzgodnejših golobic v letu, saj uspeva od junija do oktobra, redka.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna.
PODOBNE VRSTE: podobni vijolično rdeča golobica (R. amethystina) in višnjeva golobica (R. turci) imata temnejši in svetlo oker obarvan trosni prah ter zato temnejše lističe in imata pogosto vonj po jodoformu, obstaja tudi možnost zamenjave z lepljivo golobico (R. viscida), pri kateri klobuk pogosto zbledi v močno rumenkasto barvo, bet je obarvan usnjato rumeno, koža klobuka pa je komaj odstranljiva in rob klobuka je komaj nažlebljen, končno pa ji je podobna tudi Queletova golobica (R. queletii), vendar ima pekoč okus.
Foto: Bojan Dobrotič.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Russula brunneoviolacea var. cristatispora J. Blum ex Bon (1986), Russula brunneoviolacea var. diverticolata Moron (2010), Russula brunneoviolacea var. macrospora M. Kaur (2011), Russula pseudoviolacea Joachim (1931)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2355
