<< Ramaria formosa, lepa griva | Gobe | Ramaria largentii, Largentova griva >>
Ramaria gracilis, janeževa griva
Ramária grácilis (Pers.) Quél. (1888)
Rod: Ramaria - grive
Ramária grácilis - neužitna janezeva griva
ZNAČILNOST: grivasta goba ima številne lepe štrleče vejice bledo rožnatih ali mesnatih barv, značilen pa je njen vonj po janežu.
KLOBUK: do 8(10) cm visok in 3-4(5) cm širok trosnjak je koralasto razraščen in z neenakomerno porazdelitvijo, z dokaj gostimi vejicami se razveji v več pokončnih vejic, ki so krhke in rahlo ukrivljene ter imajo bolj redko ravne vejice, so tanke in vitke, vejice so gladke, sprva svetlo bele do svetlo kremaste, kasneje bledo rožnatih barv ali mesnatih barv oziroma roza-bež barv, tudi kremasto okraste do bledo rjavkaste od dnišča proti vrhu, vršički so razcepljeni in zaobljeni ter enake barve kot vejice, stare postanejo okraste ali tudi rjasto rumene in suhe, na pritisk se vejice ne obarvajo.
TROSOVNICA: je na površini zgornjih zunanjih vejic, kjer so nameščeni bazidiji, iz katerih v zrelosti vseskozi padajo trosi.
BET: do 1 cm visok in do 7 mm debel, valjast, trd in žilav, ukrivljen ali raven, belo kremaste do kremasto okraste barve v starosti, nitke micelija v dnišču so belkaste.
MESO: belkasto, prožno in dokaj trdo, ima vonj po janežu (predvsem v toplem vremenu) in rahlo grenki okus.
TROSI: 4.9-8 x 2.8-4.5 µm, eliptični, z majhnimi nepravilnimi bradavicami, ki zaradi tankosti izgledajo kot bodice, trosni prah je okrasto rumenkast do bledo rjav.
RASTIŠČE: saprofitna goba raste v iglastih gozdovih na organski stelji iglic ali v bližini trhlih vejic in med mahovi, predvsem pod bori in smrekami ter pod brini, redko v listnatih gozdovih na odpadlih listih bukev, posamično ali v manjših skupinah, uspeva pozno poleti in do začetka zime, redka.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna in ima rahlo odvajalni učinek.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Clavaria fragrantissima G.F. Atk. (1908), Clavaria gracilis Pers. (1797), Clavaria stricta var. alba Cotton & Wakef. (1919), Clavariella gracilis (Pers.) P. Karst. (1881), Merisma gracile (Pers.) Spreng. (1827)