<< Ramaria flava, rumena griva | Gobe | Ramaria flavigelatinosa, prožna griva >>

Ramaria flavescens, grmovnata griva

Ramária flavéscens (Schäff.) R.H. Petersen (1974)
Rod: Ramaria - grive

Ramária flavéscens, grmovnata griva
Ramária flavéscens - užitna grmovnata griva

ZNAČILNOST: je zelo na gosto grmovnato oz. koralasto razvejena goba in včasih ima že mlada rožnato barvo na vejah, sicer pa njeni živo rumeni vršički postanejo kasneje rožnati kot veje, raste pa v mešanih gozdovih. Nekateri jo imenujejo tudi rumenkasta griva.

KLOBUK: 10-15 cm visok in 10-20 cm širok trosnjak je koralasto razraščen, številne veje zrastejo iz debelega beta pri dnišču, debele so do 15 mm, ki se spet razdelijo in končajo na vrhu z dvema kratkima konicama, deloma tudi z rudimentarnimi izrastki, veje se delijo v obliki črk U in V, so od beta navzgor smetanove barve, proti vrhu bolj in bolj temno rumene, tudi od svetlo rumene do marelično rumene, na dotik ne spremenijo barve, končiči so enake barve, mladi pa so rumeni kot jajčni rumenjak.

TROSOVNICA: trosna plast je na površini vejic, trosni prah pa daje zreli gobi nekoliko bolj okrasto barvo.

BET: do 5 cm debel, bel, iz njega izrastejo številne veje, ki se kasneje razdelijo in končajo z vršički.

MESO: belkasto, marmorirano, čvrsto, mehko, ima vonj po zmečkani travi, okus je mil.

TROSI: 8-13 x 4-5.8 µm, ovalni, hrapavi, drobne bradavice so med seboj delno povezane, hialini, glivična vlakna imajo na vejah spojke med celicami, trosni prah je okrast.

RASTIŠČE: raste v listnatih in mešanih gozdovih, v bližini bukev na zemlji, jeseni, pogosto na Krasu.
Čas rasti: -IX-X-

UPORABNOST: užitna, vendar v manjših količinah.

PODOBNE VRSTE: Pri podobni in strupeni Ramaria formosa, lepa griva se veje delijo samo v obliki črke U, barve pa prehajajo iz belega beta navzgor najprej z rumeno rožnato barvo, razvejani del grive je rožnato oranžen, končiči pa so citronsko rumeni. Pogosto zamenjujejo rumenkasto grivo z Ramaria flava, rumena griva, ki je užitna le mlada in diši enako kot Hypholoma fasciculare, navadna žveplenjača, ki je strupena, pa tudi z Ramaria aurea, zlata griva, ki je užitna le mlada, končno pa še z Ramaria largentii, Largentova griva, ki je užitna le v manjših količinah, vse omenjene gobe pa je možno natančno razlikovati le mikroskopsko.

Foto: myco-cheype.chez-alice.fr

SINONIMI: Clavaria flavescens Schaeff. (1774), Ramaria flavescens var. suaveolens Frachi & M. Marchetti (2017)

Priprava opisa: Miro Šerod

SpeciesFungorum:322257




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

SGS2020: 2271

Login

Datum zadnje spremembe strani: 20 november 2023 12:07
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.185 sekundah.