<< Polyporus tuberaster, gomoljavi luknjičar | Gobe | Porodaedalea pini, borov labirintnik >>
Polyporus umbellatus, razvejani luknjičar
Polýporus umbellátus (Pers.) Fr. (1821)
Rod: Polyporus - luknjičarji
Polýporus umbellátus - užitna razvejani luknjicar
ZNAČILNOST: velik trosnjak, ki v mladosti po obliki in velikosti spominja na cvetačo, se razrašča iz skupnega, čokatega belega beta v več manjših razvejanih betkov, iz katerih na koncu izraščajo številni rjavi klobučki, podobni cvetovom. Ker je precej razvejana in najpogosteje raste na hrastih, je po teh značilnostih dobila ime. Je vse redkejša vrsta, ki jo ogroža nabiranje, v zadnjem času tudi za zdravilske namene za uporabo v tradicionalni kitajski medicini. Goba je nevarna zajedalka v hrastovih in kostanjevih gozdovih, saj se micelij širi iz korenin okuženega drevesa na zdravo drevje in ga več let izčrpava, preden zraste trosnjak. Če pod gobo izkopljemo zemljo, odkrijemo čvrsto črno rjavo kepo (sklerocij), iz katere goba raste, le te pa so nekoč uživali domačini v Ameriki, Avstraliji in Afriki in jih imeli celo za zdravilo.
KLOBUK: goba je sestavljena iz številnih posamičnih in okroglih sivih klobučkov, ki izgledajo kot cvetovi in rastejo vsak na svojem betu, le ti pa razvejeni kot vejice rastejo iz enega dnišča in tvorijo velik in razvejen grm, klobučki merijo v premeru 2-4 cm, včasih jih je vseh več kot 100, cela goba meri v premeru do 30 cm in več, sprva so izbočeni, v sredini dvignjeni, pozneje sploščeni in v sredini ugreznjeni, imajo tanke, navzgor zavihane in valovite robove, so tudi svetlo sivo rjavi, površina je radialno vlaknata.
TROSOVNICA: je luknjičasta, bele in kratke cevke so čvrsto priraščene na spodnjo stran klobuka in po betu, luknjice so bele, zelo ozke in okrogle.
BET: čokat in bel, iz skupnega beta se razraste več manjših razvejanih betkov, ki se končujejo s klobučki, betki so debeli in mesnati.
MESO: belo, pri mladi gobi mehko, pozneje bolj vlaknato, krhko, z rahlim vonjem po moki, prijetnega okusa, ne črni, hitro pokvarljivo in v kratkem času zgnije.
TROSI: 8-11 x 3-4 µm, podolgovati, gladki, hialini, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: uspeva na trhlem lesu listavcev, najraje na hrastu, tudi na kostanju in na bukovih štorih, posamično, od poletja do jeseni, ni pogosta. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna. ZAVAROVANA. Goba je na Rdečem seznamu gliv!
PODOBNE VRSTE: Podobna je Grifola frondosa, velika zraščenka, ki je prav tako mlada užitna, raste na deblih in štorih listavcev, največkrat na hrastu, posamezni klobučki pa imajo obliko pahljače.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Boletus ramosissimus Scop. (1772), Boletus ramosissimus var. cristatus Schaeff. (1774), Boletus ramosus Vahl (1797), Boletus umbellatus Pers. (1801), Cerioporus umbellatus (Pers.) Quél. (1888), Cladodendron umbellatum (Pers.) Lázaro Ibiza (1916), Cladomeris umbellata (Pers.) Quél. (1886), Dendropolyporus umbellatus (Pers.) Jülich (1982), Fungus ramosissimus (Scop.) Paulet (1793), Grifola ramosissima (Scop.) Murrill (1904), Grifola umbellata (Pers.) Pilát (1934), Merisma umbellata (Pers.) Gillet (1878), Merisma umbellatum (Pers.) Gillet (1878), Pocillaria umbellata (Pers.) Kuntze (1891), Polypilus ramosissimus (Scop.) Bondartsev & Singer (1941), Polypilus umbellatus (Pers.) P. Karst. (1882), Polyporus chuling Shirai (1905), Polyporus ramosissimus (Scop.) J. Schröt. (1888), Sclerotium giganteum Rostr. (1890)
Priprava opisa: Miro Šerod
seznam×nadaljevalni trosovnica×razvejana
Polyporus umbellatus, razvejani luknjicar, hrastov luknjicar, hrastova razvejenka