<< Polyporus lipsiensis, sploščeni luknjičar | Gobe | Polyporus tuberaster, gomoljavi luknjičar >>
Polyporus picipes, (smolasti luknjičar)
Polýporus pícipes Fr. (1838)
Rod: Polyporus - luknjičarji
Polýporus pícipes - neužitna (smolasti luknjicar)
ZNAČILNOST: goba je imenovana po luknjičasti trosovnici in smolasti barvi klobuka, je drevesni škodljivec, ki razgrajuje les.
KLOBUK: do 20 cm premera, sprva ploščat in kmalu na sredini udrt, nepravilno okrogel, mlad je mesnat, s staranjem postane tog in trd, suh je tanek in debel 1-2 mm, gol in gladek, krhek in star tudi lomljiv, smolasto rjav do kostanjevo rjav, tudi temno rjav in z drobnimi pikami ali zrnci na površini, proti robu postane svetlejši, star na osredju skoraj črn, rob je oster, navadno valovit in pogosto režast.
TROSOVNICA: luknjičasta, slamnate do temno rumene barve, pore so zelo majhne in okrogle ter enake, cevi so kratke, običajno padajoče proti betu.
BET: 4-6 cm visok, debel 0.5-1.5 cm, valjast, pod klobukom širši in v dnišču ožji, pogosto je ekscentričen ali stranski, čvrst, sčasoma postane gol, lahko je pikčast, sprva bel in kasneje rumenkast, v dnišču je črn, rahlo ukrivljen.
MESO: belo, žilavo elastično, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 5-9 x 3-4 μm, gladki, hialini, cilindrični do podaljšano elipsoidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste na listnatih drevesih, pogosto na živih ali mrtvih deblih vrbe, tudi na hrastu in javorju, pod bukvami, kot saprofit razgrajuje les, uspeva od pomladi do jeseni, posamič ali v manjših skupinah, redek.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Aleš Tomažič.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Boletus perennis Batsch (1783), Favolus trachypus Berk. & Mont. (1856), Grifola badia var. calceoliformis Gray (1821), Leucoporus picipes (Fr.) Quél. (1886), Melanopus picipes (Fr.) Pat. (1887), Polyporellus picipes (Fr.) P. Karst. (1879), Polyporus aculeatus Sacc. & Traverso (1911), Polyporus dibaphus Berk. & M.A. Curtis (1872), Polyporus trachypus Berk. & Mont. (1856)