<< Phloeomana minutula, skorjina čeladka | Gobe | Pholiota flammans, plamenasti luskinar >>
Pholióta carbonária (Fr.) Singer (1951)
Rod: Pholiota - luskinarji
ZNAČILNOST: goba običajno raste na pogoriščih med ostanki oglja oziroma na ožganem ali zoglenelem lesu, ima značilni klobuk z luskasto površino, ki je vlažna in opazno mastna, včasih je lahko tudi sluzasta. Kot gozdno vrsto jo pogosto opazijo po gozdnih požarih, pri čemer izkorišča hranila, ki se sproščajo iz zgorelega materiala ali oglja in od tod izhaja njeno ime. Povzroča tudi belo trohnobo v prizadetem lesu.
KLOBUK: 1-5(7) cm premera, sprva polkroglast, nato izbočen in sčasoma bolj ali manj poravnan, na osredju lahko rahlo grbast, rumene do antimonovo rumene barve ali rumeno rjav, lahko tudi cimetasto rjave barve ali tudi rdečkasto rumen do rdečkasto rjav, gladek, vlažen in masten, a ne higrofan, v vlagi je moker in masten, v suhem po daljšem sušnem obdobju ni vlažen in je le masten ter sijoč, včasih je rahlo sluzast, rob je svetlejši in ukrivljen ter prekrit z ostanki veluma, meso je tanko.
TROSOVNICA: lističi so sprva svetlo rumenkasti in kasneje olivno rjavi do rjavi, gosti ali natrpani, ozki, stari rahlo razpadli.
BET: 2-6 cm visok, 2-5(7) mm debel, valjast, trden oz. čvrst, starejši votel oz. ozko cevast, vlaknast, drobno luskast, sprva bledo rumen in kasneje rjavkast ali tudi enake barve kot klobuk, pod klobukom je belkast, včasih delno zavit, obroček od koprene je prehoden.
MESO: umazano rumenkasto belo do rumenkasto, kasneje rdečkasto rjavo, v betu umazano vodeno rumenkasto, blagega okusa in rahlo gobastega vonja ali pa lahko rahlo diši tudi po redkvici.
TROSI: 6-7 x 3-4.7 µm, skoraj eliptični, gladki in brez vidnih kalčkov, trosni prah je rjasto rjave barve.
RASTIŠČE: saprofitska goba raste v gozdovih na pogoriščih med ostanki oglja oziroma na ožganem ali zoglenelem lesu, zelo pogosto po gozdnih požarih, na starih kuriščih in po požganih bivališčih, na ožganih mahovih, na lesu povzroča belo gnilobo, raste razpršeno v manjših skupinah ali v grozdih, lahko tudi šopasto, uspeva od pomladi do pozne jeseni in sicer od aprila do decembra, redka.
Čas rasti: -IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Slavko Šerod.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Agaricus carbonarius Fr. (1818), Agaricus highlandensis Peck (1872), Dryophila carbonaria (Fr.) Quél. (1886), Flammula carbonaria (Fr.) P. Kumm. (1871), Flammula carbonaria var. gigantea J.E. Lange (1940), Flammula carbonaria var. spegazziniana Traverso (1925), Flammula gigantea (J.E. Lange) M.M. Moser (1949), Flammula highlandensis (Peck) Peck (1898), Flammula spumosa subsp. carbonaria (Fr.) Konrad & Maubl. (1928), Gymnopilus carbonarius (Fr.) Murrill (1912), Gymnopilus highlandensis (Peck) Murrill (1917), Inocybe carbonaria (Fr.) Roze (1876), Naucoria carbonaria (Fr.) J. Schröt. (1889), Naucoria highlandensis (Peck) Sacc. (1887), Pholiota carbonicola A.H. Sm. (1944), Pholiota carbonigena Singer (1952), Pholiota highlandensis (Peck) A.H. Sm. & Hesler (1968), Pholiota highlandensis (Peck) Singer (1952), Pholiota highlandensis f. persicina (P.D. Orton) Holec (2001), Pholiota persicina P.D. Orton (1988)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2100
