From Gobarsko društvo Lisička Maribor

Gobe: Panaeolus cyanescens, (modrikasti govnar)

<< Panaeolus cinctulus, opasani govnar | Gobe | Panaeolus fimicola, gnojiščni govnar >>

Panaeolus cyanescens, (modrikasti govnar)

Panaeólus cyanéscens (Berk. & Broome) Sacc. (1887)
Rod: Panaeolus - govnarji

Panaeólus cyanéscens, (modrikasti govnar)
Panaeólus cyanéscens - strupena (modrikasti govnar)

ZNAČILNOST: goba ima sprva zvončast in pozneje izbočen siv klobuk ter dolg tanek sivo modrikast bet, ki se poškodovan obarva modro, raste pa šopasto in jo uvrščajo med psihoaktivne gobe.

KLOBUK: 1.5-4 cm ali tudi več, sprva zvončast, pozneje se raztegne in je končno izbočen, sprva svetlo rjav, pozneje zbledi in je sivo bel ali svetlo siv, včasih na osredju z rumenkastimi ali rjavkastimi toni, v vlažnem vremenu je rjavkast, v suhem vremenu rad na robu razpoka, sicer je higrofan, ob poškodbi delno pomodri ali pa je lahko tudi modro zelenkast.

TROSOVNICA: lističi so sprva sivi in kasneje črni, pritrjeni na nosilec, gosti, tanki, na robovih (ostrinka) beli, včasih lisasti.

BET: 6-12 cm visok, 2-4 mm debel, gol, pogosto neraven, v dnišču nekoliko debelejši, poprhnjen, skoraj enake barve kot klobuk, bled do rumenkast do bledo sivo modrikast, poškodovan se obarva modro, zastiralce je hitro minljivo.

MESO: sivkasto, tanko, krhko, ima okus in vonj po moki.

TROSI: 12-15 x 7-11 µm, eliptični, gladki, motni, trosni prah je črn.

RASTIŠČE: raste na ostankih živalskega gnoja na pašnikih, na slami, v šopih, od pomladi do jeseni.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-

UPORABNOST: strupena, povzroča halucinogene učinke.

PODOBNE VRSTE:

Foto: Anton Poler.

SINONIMI: Agaricus cyanescens Berk. & Broome (1871), Copelandia cyanescens (Sacc.) Singer (1951)

Priprava opisa: Miro Šerod

SpeciesFungorum:169479

Retrieved from https://www.gobe.si/Gobe/PanaeolusCyanescens
Page last modified on 20 november 2023 12:07