<< Panaeolus cinctulus, opasani govnar | Gobe | Panaeolus fimicola, gnojiščni govnar >>
Panaeólus cyanéscens (Berk. & Broome) Sacc. (1887)
Rod: Panaeolus - govnarji
ZNAČILNOST: goba ima sprva zvončast in pozneje izbočen siv klobuk ter dolg tanek sivo modrikast bet, ki se poškodovan obarva modro, raste pa šopasto in jo uvrščajo med psihoaktivne gobe.
KLOBUK: 1.5-4 cm ali tudi več, sprva zvončast, pozneje se raztegne in je končno izbočen, sprva svetlo rjav, pozneje zbledi in je sivo bel ali svetlo siv, včasih na osredju z rumenkastimi ali rjavkastimi toni, v vlažnem vremenu je rjavkast, v suhem vremenu rad na robu razpoka, sicer je higrofan, ob poškodbi delno pomodri ali pa je lahko tudi modro zelenkast.
TROSOVNICA: lističi so sprva sivi in kasneje črni, pritrjeni na nosilec, gosti, tanki, na robovih (ostrinka) beli, včasih lisasti.
BET: 6-12 cm visok, 2-4 mm debel, gol, pogosto neraven, v dnišču nekoliko debelejši, poprhnjen, skoraj enake barve kot klobuk, bled do rumenkast do bledo sivo modrikast, poškodovan se obarva modro, zastiralce je hitro minljivo.
MESO: sivkasto, tanko, krhko, ima okus in vonj po moki.
TROSI: 12-15 x 7-11 µm, eliptični, gladki, motni, trosni prah je črn.
RASTIŠČE: raste na ostankih živalskega gnoja na pašnikih, na slami, v šopih, od pomladi do jeseni.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena, povzroča halucinogene učinke.
PODOBNE VRSTE:
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Agaricus cyanescens Berk. & Broome (1871), Copelandia cyanescens (Sacc.) Singer (1951)
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!