<< Pachyella violaceonigra, črnovijoličasti skledovec | Gobe | Panaeolus acuminatus, koničasti govnar >>
Panaeolína foenisécii (Pers.) Maire (1933)
Rod: Panaeolina - govnarke
ZNAČILNOST: imenovana je po rasti na košenicah (to so enkrat letno pokošeni travniki v gorskem svetu), še posebej pa se razraste na in ob živalskem gnoju oz. govnu ali na zelo hranljivih tleh.
KLOBUK: 1-3 cm, sprva polkroglast, pozneje izbočen in tudi sploščen, v vlagi rdeče rjav in bledo rjav, ko se posuši, gladek, z bledim poprhom na površini, med sušenjem se na njej pojavijo različno obarvani kolobarji, klobukova kožica lahko razpoka v zelo majhne in prilegle luske, na svetlejšem osredju je vidna široka grba.
TROSOVNICA: lističi so rjavi, prosti, precej razmaknjeni, dokaj gosti.
BET: 4-6 cm visok, 2-3 mm debel, tanek in vitek, rdeče rjav, s poprhom na površini.
MESO: svetlo rjavkasto, ima prijetno pikanten vonj, brez značilnega okusa.
TROSI: 12-15 x 7-8.5 μm, limonasti s poro ali eno odprtino, bradavičasti, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: raste v gručah na najrazličnejših vlažnih traviščih, predvsem pa na košenicah v gorskem svetu, zlasti na hranljivih ali pognojenih tleh, na poljih in tratah, od pozne pomladi do jeseni.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena, povzroča psilocibilni oz. halucinogeni učinek.
PODOBNE VRSTE: Podoben je Panaeolus ater, črnikasti govnar, ki ima črne lističe in gladke črne trose.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Agaricus foenisecii Pers. (1800), Coprinarius foenisecii (Pers.) J. Schröt. (1889), Coprinus foenisecii (Pers.) Zawadzki [as 'foenisicii'] (1835), Drosophila foenisecii (Pers.) Quél. (1886), Panaeolus foenisecii (Pers.) J. Schröt. (1926), Panaeolus foenisecii var. halophilus Bon (1970), Panaeolus foenisecii var. intermedius E. Ludw. (2001), Prunulus foenisecii (Pers.) Gray (1821), Psathyra foenisecii (Pers.) G. Bertrand (1901), Psathyrella foenisecii (Pers.) A.H. Sm. (1972), Psilocybe foenisecii (Pers.) Quél. (1872)
Priprava opisa: Miro Šerod
Panaeolina foenisecii, kosenicna govnarka
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1970