<< Mycena rosella, rožnata čeladica | Gobe | Mycena silvae-nigrae, alkalna čeladica >>
Mycéna rúbromargináta (Fr.) P. Kumm. (1871)
Rod: Mycena - čeladice
ZNAČILNOST: je majhna, krhka gobica s prosojnim klobučkom, katere prepoznavna značilnost so rjavo-rdeči robovi lističev.
KLOBUK: premer med 1 in 3 cm. Sprva je zvončast do konveksen, s starostjo pa postane sploščen, pogosto s prisotno majhno izboklino na sredini. Površina je gladka in sijoča, v vlažnem vremenu ima rahlo progasto strukturo. Barve klobuka so lahko vse od sivo do sivo-rjavih odtenkov, bledo rjava do precej temno rjava, včasih z rožnatim ali vinskim odtenkom, pri čemer je v sredini barva temnejša, robovi pa pogosto ostanejo svetlejše barve.
TROSOVNICA: lističev ja navadno od 15 do 22, segajo do beta, so priraščeni, s starostjo postanejo žilasto povezani. So bele do svetlo sive barve, včasih z roza nadihom. Ostrinka lističa je vinsko-rdeče, rdeče-rjave do svetlo rjave barve, pri starejših primerkih temnejša, barva bližje beta je vedno bolj izrazita.
BET: dolžina beta je med 3 in 6 cm, debelina med 1 in 2 mm, je valjast, votel, nekoliko razširjen spodaj, pogosto je ukrivljen, poprhnjen do fino puhast, večinoma gladek, sijoč, enake barve kot klobuk, nekoliko svetlejši, temno sivo-rjav do svetlo rjav, pogosto z nežnim vinsko-rdečkastim odtenkom, s starostjo zbledi, dnišče je gosto prekrito z belimi vlakni.
MESO: je svetlo sivo ali sivo-rjavo, tanko, prosojno in krhko, brez izrazitega vonja in okusa.
TROSI: od 9,2-13,4 x 6-9,4 µm, široko hruškaste do skoraj okrogle oblike, gladki, bele barve, amiloidni.
RASTIŠČE: na padlih vejah in razpadajočem lesu tako iglavcev kot listavcev, najpogosteje na iglavcih v nižini. Na štorih iglavcev in na skorji živih dreves, prekritih z mahom. Navadno se pojavlja v skupinah, od poletja do jeseni.
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE: kar nekaj je vrst z rdečkasto-rjavo ostrinko lističev. Najbolj ji je pododbna Mycena Purpureofusca, ki pa ima rob ostrinke bolj škrlatnih tonov, tudi rob klobučka je rjavo vijoličen. Če spregledamo rdečkasti mleček, sta ji podobni Mycena sanguinolenta, krvosočna čeladica in Mycena haematopus, krvobetna čeladica. Mycena sanguinolenta, krvosočna čeladica ima bolj sijoč in gladek klobuček in raste v večjih skupinah, Mycena haematopus, krvobetna čeladica pa je bolj mesnata in večja. Mycena capillaripes, lasastobetna čeladica je po obliki podobna, vendar ima neprijetni vonj po dušiku, rob lističev pa je roza barve. Čeladice so si med sabo precej podobne, ločimo jih lahko le pod mikroskopom, predvsem po različnih oblikah nespolnih celic, cistid.
Foto: Mihela Žunko.
SINONIMI: Agaricus rubromarginatus Fr. (1815), Agaricus rubromarginatus var. erosus Lasch (1829), Agaricus rubromarginatus var. fuscopurpureus Lasch ex Stev. [as 'fusco-purpureus'] (1879), Agaricus rubromarginatus var. fuscopurpureus Fr. (1874), Mycena rubromarginata var. bulbosostipitata Hadjist. & Grund (1985), Mycena rubromarginata var. fuscopurpurea (Fr.) Lasch ex Sacc. (1887), Mycena rubromarginata var. laricis A.H. Sm. (1934), Mycena rubromarginata var. xanthopoda Bres. (1928)
Priprava opisa: Mihela Žunko
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1889
