<< Mycena mirata, nažlebkana čeladica | Gobe | Mycena olivaceomarginata, (pašniška čeladica) >>
Mycena niveipes, belobetna čeladica
Mycéna nivéipes (Murrill) Murrill (1916)
Rod: Mycena - čeladice
Mycéna nivéipes - neužitna belobetna celadica
ZNAČILNOST: imenovana je po značilnem belem betu, ki s staranjem postaja še bolj izrazito bel in nase vleče vodo (higrofan), kar povzroča voden videz.
KLOBUK: 1.5-6 cm ali več, sprva parabolične oblike, pozneje izbočen, z ali brez grbe na osredju, vitkejši s staranjem, prosojen, brazdast oz. rebrast, higrofan, sprva temno rjav do črno rjav, ki kmalu zbledi do sivo rjave ali sive barve, včasih skoraj bel, mehak.
TROSOVNICA: lističi so beli do svetlo sivi, včasih rožnati, srednje gosti in s 25-30 lističi, gladki, široki.
BET: 2.5-8 cm visok, 3-8 mm debel, mlad bel do bledo modrikasto ali vodeno bel, lahko tudi sivo bel, s staranjem postaja bel, v dnišču nekoliko temnejši, bolj ali manj gosto prekrit z belimi vlakenci, raven ali ukrivljen, votel, hrustančast.
MESO: belkasto, krhko, šibkega vonja po dušiku, brez značilnega okusa.
TROSI: 8-12 x 6-8 μm, elipsasti, gladki, amiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste v listnatih gozdovih na razpadajočem lesu listavcev ali štorih, po dve ali več skupaj v šopih, pomladi ali od zgodnjega poletja do jeseni.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE:
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Mycena niveipes f. candida Robich (2009), Mycena niveipes f. defibulata Malençon & Bertault (1975), Prunulus niveipes Murrill (1916)
Priprava opisa: Miro Šerod
Mycena niveipes, belobetna celadica