<< Multiclavula mucida, sluzasta algoljubka | Gobe | Mutinus caninus, pasji klinček >>
Musumecia sardoa, sardinska musumecija
Musumécia sardóa Consiglio, Vizzini & Setti (2016)
Rod: Musumecia - musumecije
Musumécia sardóa - neužitna sardinska musumecija
ZNAČILNOST: goba se imenuje po švicarskem mikologu Enzu Musumeciju, ki jo je prvi opisal kot rod, prvič pa je bila najdena v italijanski Sardiniji.
KLOBUK: 2-4 cm širok, na osredju lijakast, sivkast do sivkasto rjavkast, lahko tudi temno rdečkasto rjav, na osredju temnejši in deloma lisast, fino belo dlakast ali puhast, rob je tanek in podvihan ali močno upognjen, ob prelomu ali ob poškodbi ne spremeni barve, delno poraščen z lističi na vrhu beta.
TROSOVNICA: lističi so belkasto kremasti, poraščeni po betu, debeli, gosti in dokaj široki, padajoči, z vmesnimi lističi proti robu.
BET: 3-5 cm dolg, 8-15 mm debel, pripet oziroma priraščen sredinsko ali tudi izven sredinsko na klobuk, nepravilno valjast do obrnjeno kijast, nekoliko zadebeljen proti vrhu, belkasto kremast do rahlo rjavkast, gladek, v mladosti poln, pozneje se izvotli.
MESO: belkasto do kremasto ali rahlo rjavkasto, vlaknato, brez značilnega okusa in nežnega vonja po zeliščih.
TROSI: 5.8–9.5 x 3.5–4.9 μm, podaljšano elipsasti do valjasti, tankostenski, prosojni ali hialini, cianofilni, amiloidni, z majhnimi kapljicami, trosni prah je temno rdeče rjav.
RASTIŠČE: mikorizna goba raste v iglastih in tudi mešanih gozdovih, pod smrekami, macesni in trepetlikami, posamič ali v majhnih skupinah, uspeva jeseni, je zelo redka v svetovnem merilu in tudi pri nas.
Čas rasti: -IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: jih nima!