<< Marasmiellus candidus, bela sehlíčka | Gobe | Marasmius cohaerens, trdobetna sehlíca >>
Marasmius bulliardii, Bulliardova sehlíca
Marásmius bulliárdii Quél. (1878)
Rod: Marasmius - sehlíce
Marásmius bulliárdii - neužitna Bulliardova sehlíca
ZNAČILNOST: majhna goba je dokaj elastična, ima bolj debel klobuk in opazno vdolbino temnejše barve na osredju, opisal in poimenoval jo je Lucien Quelet v čast francoskemu mikologu Bulliardu.
KLOBUK: 3 do 10 mm premera, sprva delno kupolast in pozneje izbočen, umazano bele do bledo kremaste barve, z rumenkastimi do okrastimi odtenki, na osredju ima vdolbinico z rjavo do temnorjavo bradavico, ima obliko padala in globoko nabrazdane robove, debel, rob je dokaj elastičen.
TROSOVNICA: lističi so belkasti do bledo okrasti, redki, debeli, široki, povezani so z ovratnikom na vrhu beta.
BET: 2 do 6 cm visok, 0.1 do 0.5 mm debel, vitek in dolg, žilav in elastičen, v zgornjem delu enake bele barve kot klobuk, spodaj temno rjav do črn vse do konca dnišča, brez obročka, včasih kriv, na njem so včasih opazni tanki in kratki belkasti izrastki.
MESO: rjavkasto, elastično, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 8-10 x 4-4.5 μm, elipsoidni do skoraj cilindrični, gladki, hialini, neamiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: saprofitna goba raste v iglastih gozdovih na iglicah, tudi v vlažnih in zasenčenih listnatih gozdovih na listju, predvsem pod bukvami, raste tudi na mahu in v živih mejah, skupinsko in po več tesno skupaj, poleti in jeseni, ni pogosta.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Eva Zupan.
SINONIMI: Androsaceus bulliardii (Quél.) Pat. [as 'bulliardi'] (1887), Chamaeceras bulliardii (Quél.) Kuntze (1898), Marasmius bulliardii f. acicola (S. Lundell) Noordel. (1987), Marasmius bulliardii var. papillata Theiss. (1909), Marasmius rotula f. acicola S. Lundell (1957), Marasmius rotula var. bulliardii (Quél.) Costantin & L.M. Dufour (1891)
Priprava opisa: Miro Šerod