<< Limacellopsis guttata, pokapani spolzenec | Gobe | Lycoperdon echinatum, ježasta prašnica >>
Loweómyces fráctipes (Berk. & M.A. Curtis) Jülich (1982)
Rod: Loweomyces - spužvovke
ZNAČILNOST: bela goba pahljačaste oblike je preko beta pritrjena na lesne ostanke, ima skoraj spužvasto luknjičasto trosovnico in je lahko po obliki klobuka zelo spremenljivega videza, torej tudi ledvičasta ali konzolna ter celo okrogla, včasih ima dolg zavit bet. Kot saprofit povzroča belo gnilobo.
KLOBUK: 1-4 (tudi do 12) cm širok in 1-5 mm debel trosnjak ima klobuk pahljačaste do ledvičaste oblike, ki se v dnišču izteka v bet, mlad je belkast in pozneje rumen do intenzivno limonasto rumen z belkastimi odtenki ter mehak in sočen, fino obarvan, svež, v suhem stanju je krhek, je dvoslojen, zgornja površina klobuka je pri mladih osebkih bela in gobasta, spodnja površina pa je vlaknasta in žilava, s staranjem pa postane rumenkasta, polgola, pogosto nekoliko nagubana, kontekst klobuka in beta je bel in obsega dve plasti: trdo notranjo ali spodnjo plast, ki je veliko bolj ohlapna in se s starostjo lahko na površini zlepi, ta plast cevi pa je enake barve kot površina por in debela do 3 mm, rob klobuka je običajno oster, star pa ima valoviti rob.
TROSOVNICA: je luknjičasta in podobna spužvastim luknjicam, drobnoporasta in z daljšimi cevkami, barva površine por je bela do smetanasta in je sestavljena iz drobnih ter oglatih por, ki jih je 4–5 na milimeter, plast s cevmi je do 3 mm debela, cevke pa so dolge do 1.5 mm in segajo tudi po betu navzdol.
BET: do 4 cm dolg ali tudi več (5), nameščen sredinsko do stransko, valjast do sploščen in proti klobuku razširjen, bel do rumenkast, v mladosti raste na podlagi sploščeno in konzolasto, kasneje je bet spremenljivega videza in je včasih kratek in raven, kakor tudi dolg in zavit, v mladosti je pogosto rumenkast in v glavičastem delu bel, kasneje postane enotne barve in tudi sploščen.
MESO: bledo rumeno, je v dveh plasteh, mlada gobasta plast je sočna in mehka, druga plast pa je vlaknasta in žilava, ob rezu ali dotiku ne spremeni barve, blagega vonja in nekoliko grenkega okusa.
TROSI: 4.5–6 x 4–5 μm, široko elipsoidni do jajčasti ali do bolj ali manj sferični, rahlo debelo-stenski, gladki, hialinski ali prosojni in ne reagirajo z Melzerjevim reagentom, trosni prah je bel ali tudi svetlo rumen.
RASTIŠČE: saprofitna goba raste na lesnih odpadkih v iglastih gozdovih, najraje pod smrekami, tudi v mešanih gozdovih pod črnimi jelšami in jeseni ter brezami, na mrtvem lesu, na razgaljenih koreninah na gozdni poti, na trdem lesu, ki ga sčasoma razkroji, v obvodnih gozdovih, posamič ali v majhnih skupinah, uspeva vse leto, plodno obdobje traja od julija do začetka oktobra, redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Dejan Valh.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Abortiporus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Gilb. & Ryvarden (1986), Abortiporus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Bondartsev (1959), Abortiporus humilis (Peck) Singer (1944), Abortiporus tropicalis Murrill (1910), Grifola fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Murrill (1904), Heteroporus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) O. Fidalgo (1969), Heteroporus humilis (Peck) Bondartsev & Singer (1941), Petaloides fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Torrend (1924), Polypilus fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Bondartsev & Singer (1941), Polyporus biennis var. tropicalis (Murrill) P.W. Graff (1939), Polyporus delicatus Berk. & M.A. Curtis (1872), Polyporus fractipes Berk. & M.A. Curtis (1872), Polyporus humilis Peck (1874), Polyporus tropicalis (Murrill) Sacc. & Trotter (1912), Spongipellis fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Kotl. & Pouzar (1976), Spongipellis fractipes (Berk. & M.A. Curtis) Komarova (1964)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1703
