<< Leptoporus mollis, mehka skutovka | Gobe | Leucoagaricus americanus, rumeneči kukmakovec >>
Leptosphaeria acuta, koprivna kapljevka
Leptosphaéria acúta (Fuckel) P. Karst. (1873)
Rod: Leptosphaeria -
Leptosphaéria acúta - neužitna koprivna kapljevka
ZNAČILNOST: drobcena gobica raste na mrtvih ali gnilih steblih velike koprive (Urtica dioica) in je podobna črnim kapljicam, po katerih se imenuje kapljevka. Je rastlinski patogen in teleomorf ali spolna oblika.
KLOBUK: trosnjak premera 0.5-1(2) mm in 1-3 mm visok je kroglast kot kapljica, ima koničasto grbico ali podolgovato ustje, gladek, premogasto črne barve in svetleč oziroma sijoč, površina je dokaj trdna in vrečasta, v notranjosti je želatinast in rumeno rjavkast, raste na steblih kopriv in se razvija pod povrhnjico stebla, ki jo v zrelem stanju predre.
TROSOVNICA: trosi nastajajo, ko se izbočena povrhnjica trosnjaka z ustjem v zrelem stanju predre in trose skozi ustje oziroma skozi perforirano odprtino za trosni prah izpusti v okolico (ustje je t.i. centralna ostiola za sprostitev trosov).
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na steblo koprive.
MESO: temno rjavo, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 45-58 x 7-8.5 µm, vretenasti in v obliki banane, gladki, hialini, pogosto z majhnimi oljnimi kapljicami, trosni prah je rumeno rjav do zlato rjav.
RASTIŠČE: saprofitna gobica raste na mrtvih ali gnilih steblih velike koprive, skupinsko po celem steblu, uspeva celo leto, predvsem pa v rastni dobi pozno pozimi in spomladi, redka.
Čas rasti: -II-III-IV-V-VI-
UPORABNOST: neužitna.
OPOMBA: Glive lahko imajo uradno dve imeni in sicer glede na razmnoževanje, ki je spolno ali nespolno: anamorfi so nespolna oblika glive, teleomorfi pa spolna oblika. Tako se zgoraj opisana goba kot nespolna oblika imenuje Phoma acuta, kot spolna oblika pa Leptosphaeria acuta.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Ampullina acuta (Fuckel) Quél. (1875), Ampullina acuta var. longicolla Quél. (1875), Ampullina coniformis (Fr.) Quél. (1875), Aposphaeria acuta (Hoffm.) Berk. (1860), Cryptosphaeria acuta (Hoffm.) Grev. (1824), Dryinosphaera acuta (Hoffm.) Dumort. (1822), Heptameria acuta (Hoffm.) Cooke (1889), Leptophoma acuta (Fuckel) Höhn. (1915), Leptophoma urticae (Schulzer & Sacc.) Höhn. (1915), Leptosphaeria coniformis (Fr.) J. Schröt. [as 'conformis'] (1894), Phoma acuta Fuckel [as 'acutum'] (1870), Phoma acuta f. ballotae Allesch. (1898), Phoma acuta f. ballotae Thüm. (1875), Phoma acuta f. ballotae P. Syd. (1889), Phoma acuta f. petasitis Roum. [as 'petasites'] (1881), Phoma urticae Schulzer & Sacc. (1869), Plenodomus acutus (Fuckel) Petr. (1921), Pleospora acuta Fuckel (1870), Sphaeria acuta Moug. & Nestl. (1811), Sphaeria acuta Hoffm. (1787), Sphaeria coniformis Fr. (1819)