<< Lepiota lilacea, lilasti dežniček | Gobe | Lepiota oreadiformis, gladki dežniček >>
Lepióta magníspora Murrill (1912)
Rod: Lepiota - dežnički
ZNAČILNOST: sprva polkrožna in razprta goba ima značilno obliko dežničkov, spada med srednje velike in ima močno volnato obdan bet.
KLOBUK: 4-9 cm, z oranžno rjavim ali tudi okrasto rjavim gladkim temenom, površina pa z rastjo gobe razpoka v okraste ali rumeno rjave luskice, ki so koncentrično razporejene, teme je včasih temnejše rdeče rjavo.
TROSOVNICA: lističi so beli ali smetanove barve, široki, mehki, z vmesnimi lističi, prosti pri betu.
BET: 5-8 x 0.5-1 cm, rumenkasto okrast do okrasto rjav, pod hitro propadlim obročkom volnato luskat, z ostanki rumenkastega veluma.
MESO: bolj ali manj belo, nežno, z neprijetnim vonjem in okusom.
TROSI: 14-18 x 4-6 µm, vretenasti, po eni strani udrti, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste predvsem pod iglavci, v mešanem gozdu, poleti in jeseni, pri nas je razmeroma pogost, le po nekaj primerkov na rastišču.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna, sumljiva, kot mnogi drugi majhni dežnički. Povzroča faloidni sindrom - zastrupitev jeter, z dolgim inkubacijskim časom.
PODOBNE VRSTE: Neužitni Lepiota clypeolaria, obuti dežniček je precej podoben, le da je bet obdan z belo kosmičasto prevleko. Zaradi redkosti in možnih zamenjav s strupenimi Lepiota - dežnički, nima nobenega pomena v prehrani in ga ni smiselno pobirati. Vsi podobni, majhni Lepiota - dežnički so neužitni ali strupeni.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Lepiota magnispora var. fulva (Bon) Valade (2014), Lepiota magnispora var. umbrinorufescens (Bon) Valade (2014), Lepiota ventriosospora D.A. Reid (1958), Lepiota ventriosospora var. fulva Bon (1974), Lepiota ventriosospora var. umbrinorufescens Bon (1993)
Lepiota ventriosospora, zazetotrosni deznicek
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1641
