<< Lenzites betulinus, brezova lenzovka | Gobe | Leotia lubrica, zdrizasta kapičarka >>
Leotia atrovirens, zelena kapičarka
Leótia atróvirens Pers. (1822)
Rod: Leotia - kapičarke
Leótia atróvirens - neužitna zelena kapicarka
ZNAČILNOST: nenavaden trosnjak je imenovan po zelenkastem kapičastem klobučku trosnjaka, ki je celoten z betom vred še najbolj podoben žeblju.
KLOBUK: do 2 cm visok trosnjak ima klobuček nepravilne kroglaste oz. bolj žebljaste oblike, izbočen, je rumeno zelenkast do zelenkast oz. olivno zelenkast, mlad ima skoraj polkroglasto obliko in je temneje zelen, pozneje postane valovit in loputast ter svetlejši, površina je gladka, ob vlažnem vremenu sluzasta in lepljiva, na dotik je želatinast in mehek, klobuk je včasih grbast z več grbicami.
TROSOVNICA: trosna plast je na zgornji strani klobučka in nima lističev.
BET: do 7 cm dolg in do 5 mm debel, rumenkast do olivno rumenkast, pod klobukom tanjši kot ob dnišču, votel, napolnjen s sluzjo, zavit, drobno mekinasto poprhnjen, spolzek, voskast.
MESO: zelenkasto v klobuku in mehko ter želatinasto, v betu rumenkasto rjavo in voskasto, ima vonj po trohnobi (po trhlem), plehkega okusa.
TROSI: 17-25 x 8-10 µm, elipsasto vretenasti, valjasti in nekoliko ukrivljeni, gladki, trosni prah je brezbarven oz. bel.
RASTIŠČE: raste med odpadlimi iglicami in tudi med mahom v vlažnih iglastih gozdovih, v skupinah po več trosnjakov spetih z beti, prehranjuje se kot gniloživka, od poletja do jeseni.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE: Podobna ji je prav tako neužitna Leotia lubrica, zdrizasta kapičarka, ki ima rumenkasto do olivno rjavo površino klobučka.
Foto: Gregor Klarič.
SINONIMI: Coryne atrovirens var. viridis Chaillet ex Pat. (1883), Fungodaster atrovirens (Pers.) Kuntze (1891), Helotium atrovirens (Pers.) Spreng. (1827), Leotia lubrica f. atrovirens (Pers.) S. Imai (1936)
Priprava opisa: Miro Šerod
Leotia atrovirens, zelena kapicarka