<< Lentinellus micheneri, lijasta žilavka | Gobe | Lentinula edodes, užitni nazobčanec >>
Lentinellus ursinus, medvedja žilavka
Lentinéllus ursínus (Fr.) Kühner (1926)
Rod: Lentinellus - žilavke
Lentinéllus ursínus - neužitna medvedja zilavka
ZNAČILNOST: pahljačasto oblikovan trosnjak ima stranski bet, žilavi klobuki rastejo posamič ali v šopih, površina klobuka pa je polna medvedje rjavih dlačic.
KLOBUK: 2.5-10 cm širok, pahljačaste oblike, lahko tudi ledvičaste ali oblike školjk klapavic, sprva okrast do okrasto-rjav in z dozorevanjem rdečkasto-rjav, na osredju temnejši, bolj bled proti robu, umazan, površina je pokrita z medvedje rjavimi dlačicami, rob je podvit oz. zavit navzdol.
TROSOVNICA: lističi so sprva belkasti do rumenkasti in starejši rožnato rjavi, žilasti in debeli, robovi lističev oz. ostrinke so grobo nazobčane oz. žagaste in nepravilno narezane, srednje gosti, spuščajo se po betu navzdol.
BET: je stranski in majhen, žilav, gladek, okrasto-rjave barve.
MESO: okrasto, prožno oz. žilavo, grenkega okusa in neznačilnega vonja.
TROSI: 3-4.5 x 2.2-3 μm, skoraj kroglasti, prosojni, amiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste kot saprofit na propadajočih ostankih lesa listavcev in tudi iglavcev, posamič ali v manjših skupinah in deloma prekrivajoč se, tudi po dva ali trije skupaj šopasto speti, poleti in jeseni, ni pogosta.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna, predvsem zaradi grenkobe.
PODOBNE VRSTE:
SINONIMI: Agaricus pelliculosus Schwein. (1822), Agaricus ursinus Fr. (1821), Hemicybe ursina (Fr.) P. Karst. (1879), Lentinellus castoreus var. hispidus P.-A. Moreau & P. Roux (1999), Lentinellus ursinus f. luxurians P.-A. Moreau (1999), Lentinellus ursinus f. ochropallidus P.-A. Moreau (1999), Lentinus pelliculosus (Schwein.) Fr. (1828), Lentinus ursinus (Fr.) Fr. (1838), Lentinus vulpinus f. ursinus (Fr.) Pilát (1946), Panellus ursinus (Fr.) Murrill (1915), Pocillaria pelliculosa (Schwein.) Kuntze (1891), Pocillaria ursina (Fr.) Kuntze (1891), Resupinatus ursinus (Fr.) Murrill (1915)
Foto: Jernej Gradišnik.
Priprava opisa: Miro Šerod