<< Legaliana badia, rjavkasta skledičarka | Gobe | Lentinellus micheneri, lijasta žilavka >>
Lentinéllus cochleátus (Pers.) P. Karst. (1879)
Rod: Lentinellus - žilavke
ZNAČILNOST: ima stranski bet, žilavi lijasti rjavi klobučki imajo pokončno rast in v velikih šopih prerastejo cel štor. Diši močno po janežu in je po njem imenovana, nedišeči različek (var. inolens) pa je brez vonja.
KLOBUK: 4-7 cm, lijast, stranski, po eni strani razpolovljen, s podvitim robom, gladek, okrasto rjav, zaradi sosednjih klobučkov je pogosto stisnjen in dobi vegast rob.
TROSOVNICA: lističi so sprva belkasti, kasneje rjavkasti in z rožnatim nadihom, so gosti, tanki, spuščajo se daleč po betu navzdol, ostrinke pa so žagaste in pogosto narezane.
BET: 3-5 cm visok, debel 4-10 mm, valjast, votel, žilav, stranski, skoraj gladek, rjave ali mesnato rdečkaste barve.
MESO: rdečkasto, prožno oz. žilavo, z močnim vonjem po janežu, brez izrazitega okusa.
TROSI: 4-5 x 3.2-4 µm, skoraj okrogli, prosojni, amiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste na štorih listavcev, šopasto, od poletja do pozne jeseni, pogosto. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: mlada užitna, takrat je še dobra, primerna kot dodatek drugim jedem, vsiljiv vonj včasih moti, uporabne so samo mlade gobe.
PODOBNE VRSTE: Zaradi izrazitega vonja zamenjave z drugimi ali celo s strupenimi gobami niso možne. Nedišeči različek pa je možno zamenjati z nekaterimi drugimi gobami. Hohenbuehelia petaloides, razprti ostrigovec raste na zemlji ali na lesu, je podobne oblike in barve, vendar ima na površini klobuka želatinasto plast iz paralelno ležečih hif in je užiten. Hohenbuehelia tremula, smrečji ostrigovec je znatno temnejši, rumenkasto rjave barve, raste pa na tleh v travnatem gozdu. Med ostrigovci ni znanih strupenih vrst, pač pa so zaradi žilavosti nekatere na lesu rastoče gobe neužitne. Podobna Pleurocybella porrigens, zleknjena školjkarica, ki uspeva na trhlih smrekovih štorih, pa je strupena!
Foto: Slavko Šerod.
SINONIMI: Agaricus cochleatus Pers. (1793), Agaricus cochleatus Secr. (1833), Agaricus cochleatus var. cornucopioides Pers. (1801), Agaricus cochleatus var. dentatus (Fr.) Pers. (1828), Agaricus confluens Sowerby (1799), Agaricus confluens var. albus Alb. & Schwein. (1805), Agaricus confluens var. rufocinnamomeus Alb. & Schwein. (1805), Agaricus cornucopioides Bolton (1788), Agaricus dentatus Pers. (1793), Clavicorona dryophila Maas Geest. (1975), Clitocybe cochleata (Pers.) P. Kumm. (1871), Lentinellus cochleatus var. inolens Konrad & Maubl. (1926), Lentinellus cornucopioides (Pers.) Murrill (1915), Lentinellus friabilis (Fr.) P. Karst. (1879), Lentinellus marcelianus P.-A. Moreau & P. Roux (1999), Lentinus cochleatus (Pers.) Fr. (1825), Lentinus cochleatus subsp. dentatus Konrad & Maubl. (1937), Lentinus cochleatus subsp. inolens Konrad & Maubl. (1937), Lentinus cochleatus var. dentatus Fr. (1825), Lentinus cochleatus var. occidentalis Fr. (1851), Lentinus cornucopioides (Pers.) J. Schröt. (1889), Lentinus dentatus (Fr.) Quél. (1886), Lentinus friabilis Fr. (1836), Merulius cornucopioides With. (1796), Omphalia cochleata (Pers.) Gray (1821), Omphalia cochleata var. cornucopioides (Pers.) Gray (1821), Omphalia cochleata ß cornucopioides (Pers.) Gray (1821), Panus cochleatus (Pers.) Quél. (1888), Pleuropus dentatus (Fr.) Zawadzki (1835), Pocillaria cochleata (Pers.) Kuntze (1891), Pocillaria friabilis (Fr.) Kuntze (1891)
seznam×nadaljevalni trosovnica×listicasta
Lentinellus cochleatus, janezeva zilavka
<< Legaliana badia, rjavkasta skledičarka | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Lepiota cristata, smrdljivi dežniček >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1610
