<< Lactarius curtus, šekasta mlečnica | Gobe | Lactarius deliciosus, užitna sirovka >>
Lactarius decipiens, varljiva mlečnica
Lactárius decípiens Quél. (1885)
Rod: Lactarius - mlečnice/sirovke
Lactárius decípiens - neužitna varljiva mlecnica
ZNAČILNOST: od ostalih mlečnic jo ločimo po na zraku rumenečem mlečku in po značilnem vonju po listih rastlin pelargonij (Pelargonium zonale).
KLOBUK: 2-6 cm, sprva izbočen, nato kmalu lijasto vdrt, pogosto z osrednjo grbico, rožnato okrast, osredje je malo temnejše, obrobje tanko in včasih nekoliko presevno nažlebičeno.
TROSOVNICA: lističi so enake barve kot klobuk, pri zrelih gobah skoraj oranžno okrasti, razmeroma gosti, široko prirasli ali celo kratko poraščeni po betu.
BET: 3.5-7 x 0.5-1 cm, rožnato okrast, pod lističi svetlejši, navzdol vedno temnejši, v dnišču bledo rdeče rjav, valjast, spodaj pogosto malo zožen.
MESO: bledo usnjaste barve, v spodnjem delu beta rdeče rjavkasto, močno diši po listih rastline pelargonije, okus je pekoč in malo grenak, mleček je sprva bel, na zraku v 1-2 minutah porumeni (spremembo najlažje opazujemo, če mleček prenesemo na bel papir ali na noht).
TROSI: 6.5-10 x 6-7 μm, skoraj okrogli, z mrežastim ornamentom, trosni prah je bledo rumenkaste barve.
RASTIŠČE: uspeva v listnatih in mešanih gozdovih, pa tudi v iglastih, jeseni.
Čas rasti: -IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE: Podobni sta ji Lactarius lacunarum, kalužna mlečnica, ki ima bolj rdeče rjav ali lisičje oranžen klobuk, meso pa ne diši po pelargonijah in raste predvsem v bolj vlažnih kotanjah, pogosto pod jelšami, in Lactarius theiogalus, žolteča mlečnica, pri kateri mleček na zraku prav tako počasi rumeni.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Lactarius rubescens Bres. (1887), Lactarius rufus var. decipiens (Quél.) Killerm. (1933), Lactarius theiogalus var. decipiens (Quél.) Maire (1937), Lactifluus decipiens (Quél.) Kuntze (1891)
Priprava opisa: Miro Šerod
Lactarius decipiens, varljiva mlecnica