<< Lacrymaria lacrymabunda, kosmati črnivec | Gobe | Lactarius acris, huda mlečnica >>
Lactarius acerrimus, kratkobetna mlečnica
Lactárius acérrimus Britzelm. (1893)
Rod: Lactarius - mlečnice/sirovke
Lactárius acérrimus - neužitna kratkobetna mlecnica
ZNAČILNOST: sprva je nekoliko potlačena in s podvihanim robom, kasneje močno lijakasta, ima značilni kratek in proti dnišču zožen bet ter je zelo raznolika.
KLOBUK: 5-15 cm, dolgo s podvihanim resastim robom, nato v osredju udrt, z visoko dvignjenim obrobjem, bledih okrasto rumenih barv, z nekoliko temnejšimi kolobarji, ki so včasih zelo neizraziti.
TROSOVNICA: lističi so okrasti in bledi, srednje gosti, kasneje se razmaknejo in so žilnato povezani, na pritisk rjavijo, ostrinka pa zavije nekoliko po betu navzdol.
BET: 2-4 x 1-3 cm, bled, močan, obrnjeno stožčast kot pri polsteni mlečnici, poln, star zvotljen, toda čvrst.
MESO: belo, bledo, v betu okrasto, na prelomu izloča bel sok ali mleček, ki je zelo ostro pekočega okusa, brez značilnega vonja.
TROSI: 12-15 x 10-12 µm, skoraj okrogli, z velikimi in gostimi bradavicami, ki so grebenasto povezane, bazidiji so dvotrosni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste pod listnatim drevjem, najraje pod gabri in hrasti, od poletja do pozne jeseni, pri nas je razmeroma zelo pogosta.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna, a ni nevarna, povzroča gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil.
PODOBNE VRSTE: Zelo je podobna Lactarius zonarius, kolobarčasta mlečnica, ki ima štiri trose na bazidiju in je tudi pekoča, neužitna in neprimerna za uživanje. V slovenskem prostoru ne uživamo nobenih pekočih mlečnic.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Lactarius acerrimus f. scrobipileus Bidaud & Fillion (2012), Lactifluus acerrimus (Britzelm.) Kuntze (1898)
Priprava opisa: Miro Šerod
Lactarius acerrimus, kratkobetna mlecnica