<< Inonotus leporinus, smrekov luknjač | Gobe | Inonotus nodulosus, grčavi luknjač >>
Inonótus nídus-píci Pilát (1953)
Rod: Inonotus - luknjači
ZNAČILNOST: skupinsko rastoče gobe so podobne črnim grbam; goba je nevaren parazit na drevesih in bližnji sorodnik brezinega luknjača (Inonotus obliquus) oz. čage; imenovana je po drevesnih duplinah, v katerih zraste, površina trosnjaka pa je luknjasta. Tako imenovani sterilni konki so mladi nepravilno polkroglasto oblikovani in kasneje spominjajo na žgano oglje, pri čemer ne gre za plodno telo glive, ampak za sklerocij ali gmoto micelija, večinoma črne barve zaradi velike količine melanina. Goba povzroča belo trohnobo, obliko drevesnega raka. Sicer pa ima tudi zdravilne lastnosti, ki jih koristi medicina.
TROSNJAK: trosnjaki polkroglaste in podolgovate oblike so sprva široki in debeli od 3 do 6(12) cm, povprečno imajo srednji oprijem v velikosti 5-8 cm, kasnejša popolna plodišča so večja in široka od 10 do 20 cm ter ploščata, sprva izgledajo kot grbaste kapice ali kot nepravilne polkrogle, ki rastejo skupinsko in nagneteno, so konzolno oz. bočno priraščeni na steblo dreves oz. osnovo, rastejo v vrstah eden nad drugim ali eden ob drugem, mlade so podobne nerazpokanim grbam, stare pa so podobne črnim grčam ali grbam, plodna telesa se oblikujejo na živih drevesih in običajno okoli vdolbin, ki jih izdolbejo žolne. Plodna telesa rastejo samo 1 leto in kasneje ne, ker sčasoma počrnijo. Trosnjaki so na površini sprva (v prvem letu rasti) rumeno okrasti ali tudi žvepleno rumeni, kasneje rjasto rjave barve (to so t.i. anamorfi) ter končno črni (počrnjeni anamorfi), površina je pri mlajših gobah rahlo žametna in mehka. Ko goba počrni je trda, razpokana in krhka ter pogosto odpade. Plodna telesa polkroglaste oblike nastajajo na površini lubja, večinoma na krakih vej, kjer jih najdemo v večjem številu (od 5 do 50). Površina se oblikuje v drugem ali tretjem letu, trama je vlaknasta in na prerezu rumeno okrasta do rjavkasta, končno pa počrni. V prvem letu rasti se na površini trosnjakov pojavljajo tudi kapljice vode, ki so rjavkaste do temno rjave barve.
TROSOVNICA: je luknjičasta oz. cevasta, na površini trosnjakov, površina por je rumenkasto zelena do olivnih barv, kasneje počrni, pore so okrogle in z gostoto 5-6(10) na mm, cevke so do 1.5 cm dolge in enake barve kot površina por.
BET: ga ni, trosnjak je stransko ali bočno priraščen na drevesno osnovo.
MESO: sprva mehko, črno je trše in krhko, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 6.5-9 x 5.5-7(8) µm, polkroglasti do jajčasti, gladki, nekoliko raztegnjeni na eni strani, trosni prah je bledo rjavkast.
RASTIŠČE: rastejo kot paraziti v listnatih gozdovih na steblu listavcev, predvsem na hrastih, bukvah in cerih, na sadnih drevesih (npr. na češnjah), v drevesnih duplinah, skupinsko in tesno sprijeto po več skupaj, raste vse leto. Bela trohnoba je opazna na prerezih stebel.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Eva Zupan.
SINONIMI: Phaeoporus nidus-pici (Pilát) Spirin (2006), Xanthochrous nidus-pici (Pilát) Z. Igmándy (1966)
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1456
