<< Inocybe posterula, jesenska razcepljenka | Gobe | Inocybe pyriodora, dišeča razcepljenka >>
Inocybe pseudohiulca, smrekova razcepljenka
Inócybe pseudohiúlca Kühner (1933)
Rod: Inocybe - razcepljenke
Inócybe pseudohiúlca - strupena smrekova razcepljenka
ZNAČILNOST: goba kostanjevo rjave barve s stožčasto izbočeno obliko klobuka, ki na robovih sčasoma razpoka oziroma se razcepi, raste pod smrekami.
KLOBUK: 3-7 cm premera in do 2.5 cm visok, sprva stožčasto obokan ali izbočen in z zaobljenim robom, pozneje lahko poravnan in z izrazito široko ter dvignjeno grbo na osredju, klobuk bolj živo obarvan in umazano do kostanjevo rjav, na osredju lahko tudi datljevo rjav in proti robu svetlejši, kasneje umazano okrast in z rdečkastimi odtenki, mlad po površini pajčevinasto svilnat od ostankov veluma oziroma ovojnice, ki so belkaste do srebrno sive barve, pozneje vlaknast in z žarkasto konotiranimi vlakni, končno pa od veluma ostanejo le belkaste lise, proti robu fino vlaknast in črtast, na robovih se razcepi, je nekoliko masten in bolj ali manj močno prekrit s humusnimi delci.
TROSOVNICA: lističi so mladi sivi ali sivo bež barve, kasneje oker rjavi, včasih tudi z olivnimi odtenki, gosti, do 6 mm široki, prirasli, ukrivljeni, z vmesnimi lističi.
BET: 3-10 cm visok, 5-12 mm debel, valjast, poln do ozko votel, redko široko stisnjen, belkasto do nežno oker rjav in kasneje bledo mesnato rjav, zgoraj redko rahlo rožnat, vlaknast, včasih kriv, v dnišču je gomolj debeline do 18 mm, ki je obrobljen.
MESO: mesno rjavkasto, vlaknasto, brez značilnega okusa in kiselkastega vonja.
TROSI: 10-13.5 x 7-9.5 µm, eliptični, gladki, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: simbiozna goba raste v iglastih gozdovih, predvsem pod smrekami, redkeje pod listavci, na s hranili bogatih tleh, posamič ali skupinsko, uspeva poleti in jeseni, redka.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena.
Foto: Dejan Valh.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Astrosporina pseudohiulca (Kühner) E. Horak (1987), Inocybe oblectabilis f. macrospora Kühner (1933), Inocybe piceae Stangl & Schwöbel (1985), Inocybe pseudohiulca f. alpigena Esteve-Rav. & Vila (1997), Inocybe pseudohiulca subsp. subduriuscula Singer (1947), Inocybe robertii Esteve-Rav. & A. Caball. (2009)