<< Inocybe griseovelata, sivoovojna razcepljenka | Gobe | Inocybe hirtella, mandljeva razcepljenka >>
Inocybe haemacta, sivozelena razcepljenka
Inócybe haemácta (Berk. & Cooke) Sacc. (1887)
Rod: Inocybe - razcepljenke
Inócybe haemácta - strupena sivozelena razcepljenka
ZNAČILNOST: ima žarkasto razporejena vlakna na površini sivo zelenega klobuka, tudi bet je rahlo zelenkast, rob klobuka pa se rad cepi.
KLOBUK: 2-5(7) cm premera, sprva zvončaste oblike, kasneje izbočen in z grbo na osredju, polsten, luskast, razporeditev vlaken na površini je žarkasta, sprva sivozelen in kasneje sivo rjav ali tudi kostanjevo rjav, s cigarasto rjavimi luskami na skoraj belkasti do rumeno belkasti podlagi, star pordi, na osredju temnejši, ostanki belkaste koprene niso trajni, pri starih je lahko rob svetlejši in tam se na več mestih razcepi.
TROSOVNICA: lističi so sprva belkasti do sivi in končno sivo rjavi s prehajanjem na rdečkasto rjavo barvo, srednje gosti in z vmesnimi lističi, krhki, široki.
BET: 3-6 cm visok, 3-6 mm debel, bel in kmalu zelenkast na beli osnovi, lahko je olivno zelenkast, pod klobukom tudi rahlo rdečkast do rjavkast, vlaknast, valjast, kriv ali zavit, v dnišču nekoliko debelejši oziroma čebulast.
MESO: umazano belo do rumenkasto, staro tudi rdečkasto, ima šibek vonj po urinu in blagi okus.
TROSI: 8-10 x 3.4-6 µm, eliptični, gladki, trosni prah je tobačno rjav.
RASTIŠČE: raste v listnatih in tudi mešanih gozdovih, pod grmi, posamič ali skupinsko, uspeva poleti in jeseni, redka.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena. Vsebuje strupene psihoaktivne snovi in povzroča psilocibinski sindrom ter ima tudi večje količine muskarina.
Foto: Eva Zupan.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Agaricus haemactus Berk. & Cooke (1882), Inocybe corydalina f. haemacta (Berk. & Cooke) R. Heim (1931), Inocybe haemacta var. rubra Rea (1922)