Hypomyces lateritius, rdečkasta pajčevinka

Hypómyces laterítius (Fr.) Tul. & C. Tul. (1860)
Rod: Hypomyces - pajčevinke

Hypómyces laterítius - neužitna rdeckasta pajcevinka

ZNAČILNOST: parazitska gliva je mikroskopska goba, ki raste na nekaterih vrstah gob iz rodu Lactarius - mlečnice/sirovke in ima pajčevinasto konstitucijo oziroma tanko ter porozno mlečno belo plast, ki sčasoma pordeči in uniči lističe gostiteljske gobe, okuži pa tudi druge gobe v bližini.

KLOBUK: trosnjak je tankoplastna plesen, debela do 1 mm, je parazitska gliva in raste kot pajčevina oz. tanka porozna bela plast na nekaterih gobah iz rodu Lactarius, pri čemer sčasoma deformira lističe, klobuk in bet gobe, a ne prepreči tvorbe mlečka pri rezu mesa, tvori majhne peritecije oz. kroglaste votlinice, ki jih na notranji strani obroblja himenij oz. trosovnica (to so aksusi ali trosi v belkasti spodnji strani hif), svoj habitat si deli z mlečkom, na katerem parazitira, sprva je bela in kasneje pordeči, zaobjame dele gob ali tudi celo gobo po zunanji strani.

TROSOVNICA: je na zunanji strani trosnjaka, gliva povzroča nastanek makroskopskega belkastega subikuluma (to je spodnja stran hif, ki ležijo na substratu oziroma osnovi, torej na gobah iz rodu Lactarius - mlečnice/sirovke ) nad himenijem oziroma trosovnico gostiteljske vrste in preprečuje rast lističev, sčasoma pa lističe razgradi oziroma použije.

BET: ga nima, razraste se kot mikroskopsko majhna pajčevina na gostiteljski gobi.

MESO: goba zgosti in nekoliko utrdi meso, ki ima bolj kompaktno konsistenco in menda izboljša njegov okus, ima rahli vonj po gobah in blagi okus po popru.

TROSI: 35-43 x 6-7.5 μm, ozko vretenasti oz. podolgovati in valjasti ter s koničastima poloma, tankostenski, rahlo bradavičasti, trosni prah je bel.

RASTIŠČE: parazitska zaprtotrosnica (askomicetna gliva) raste na nekaterih vrstah gob Lactarius (L.camphoratus, L.controversus, L.deliciosus, L.rufus, L.salmonicolor, L.sanguifluus, L.semisanguifluus, L.tabidus, in L.trivialis), predvsem pa na smrekovi sirovki (L.deterrimus), uspeva v času rasti gostiteljske gobe oziroma jeseni, redka.
Čas rasti: -IX-X-XI-

UPORABNOST: neužitna.

Foto: Bojan Rot.

Priprava opisa: Miro Šerod

SINONIMI: Byssonectria lateritia (Fr.) Petch (1937), Hypocrea floccosa Fr. (1854), Hypocrea lateritia (Fr.) Sacc. (1888), Hypomyces floccosus Fr. [as 'floccosa'] (1849), Hypomyces floccosus Fr. ex Sacc. (1883), Peckiella lateritia (Fr.) Maire (1906), Sphaeria lateritia Fr. (1823)

SpeciesFungorum:212863

Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

SGS2020: 1342

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.117 sekundah.