<< Homophron spadiceum, datljeva črnjavka | Gobe | Hortiboletus engelii, hrastov vrtnikovec >>
Hortiboletus bubalinus, rumenorjavi vrtnikovec
Hortibolétus bubalínus (Oolbekk. & Duin) L. Albert & Dima (2015)
Rod: Hortiboletus - vrtnikovci
Hortibolétus bubalínus - užitna rumenorjavi vrtnikovec
ZNAČILNOST: latinski izraz Hortus pomeni vrt in ime gobe se nanaša nanj, sicer pa goba najraje raste pod topoli in lipami ter ima rumenorjavo barvo klobuka.
KLOBUK: 3-8 cm premera, sprva polkroglast in pozneje izbočen do sploščen, sprva okrast in kasneje rumeno rjav do rjav, z ali brez mareličnih odtenkov, tudi bledo rjav ali rdečkasto rjav ter bakreno rjav, proti robu klobuka običajno bolj bled oziroma svetlejši, suh, vlažen je rahlo voskast, sprva žametast po površini, pozneje gladek ali zelo drobno razpokan.
TROSOVNICA: luknjice ali cevke so bledo rumene do rumene in z olivnim odtenkom, tudi zelenkasto-rumene, ob poškodbi ali dotiku s prsti pomodrijo ali postanejo modro-zelene, pore so iste barve kot cevke, zrele so široke do 1 mm, modrijo od podplutb.
BET: 3-8 cm dolg, 0.7-2.5 cm širok, širši proti dnišču, je bolj tanek kot pri večini gobanov, valjast, kijaste oblike, rumenkast in običajno po celem prekrit z zelo drobnimi in navpičnimi rdečimi zrnci, ki se s starostjo pogosto obarvajo, ob poškodbah pa pomodrijo.
MESO: belo v klobuku, pod klobukovo povrhnjico ali kutikulo je izrazito rožnat, v betu rumenkast oz. umazano belo rumen, v dnišču beta oranžno rjav in včasih z nekaj oranžno rdečimi pikami, v klobuku pomodri, vonj in okus nista izrazita.
TROSI: trosi so veliki 11–15 × 4.5–5 μm, elipsasti, gladki, trosni prah je olivno-rjav ali rjave barve.
RASTIŠČE: raste v urbanih območjih, na vrtovih, parkih, tratah, mikorizirano s topoli ali lipo, lahko tudi pod gabri, brezami, bukvami in smrekami, rad ima peščena in ilovnata tla v nižiniah in višinah, uspeva poleti in jeseni, posamič ali v majhnih skupinah, redek.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna.
Foto: Eva Zupan.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Boletus bubalinus Oolbekk. & Duin (1991), Xerocomellus bubalinus (Oolbekk. & Duin) Mikšík (2014), Xerocomus bubalinus (Oolbekk. & Duin) Redeuilh (1993)