<< Hemimycena pithya, steklasta polčeladica | Gobe | Hericium cirrhatum, rumeneči bradovec >>
Hemitríchia sérpula (Scop.) Rostaf. (1873)
Rod: Hemitrichia - zlatovke
ZNAČILNOST: trosnjak se kot razvejana mreža žil razraste na štorih in odmrlih delih dreves ter ima zlato barvo, zaradi katere je poimenovan kot zlatovka. Serpula pomeni v latinščini "majhna kača", saj mreža žil izgleda tudi kot trop majhnih kačic. Zanimiv trosnjak spada med sluzave plesni in čeprav številne vrste teh plesni plodijo na lesu, ne tvorijo prodorne in vpojne mase hif v lesni podlagi, temveč tvorijo strukture oziroma t.i. plazmodije (to so premikajoči ali gibljivi mnogojedrni ameboidni organizmi, ki ustvarjajo sluzasto razvojno fazo pravih sluzavk in zajedajo delce hrane kot amebe, saj se plazijo po leseni osnovi in zajamejo bakterije, trose gliv in rastlin, praživali in delce nežive organske snovi, končno pa se spremenijo v strukture, ki nosijo trose); plazmodiji so hkrati gole mase protoplazme (to je ime za živo vsebino celice in je brez celične stene ter predstavlja brezbarvno snov, ki se lahko oblikuje v strukturo, ki nosi trose, ohrani pa obliko glavnih žil plazmodija). Plazmodij torej tvori plodno telo t.i. plazmodiokarpa, kjer struktura, ki tvori trose, ohrani obliko glavnih žil plazmodija.
KLOBUK: trosnjak ima mrežasto konstitucijo z debelino mrežastih žil do 5 mm in dolgimi 1-5(15) cm, žile so podolgovate in zavite, prosto razvejane in združene v zaprto mrežo, podobne tudi pahljačasti mreži, so stisnjene, sprva se trosnjak pojavi kot presti podobna mreža, ki se kasneje razraste na veliki površini, ima sprva belkasto barvo, ki kmalu postane zlato rumena ali bleščeče rumena, tudi gorčično rumena ali oranžno do rjavo rumena, ovoj ali peridij je svetleč, notranja površina je polna drobnih gobastih izrastkov (ali papil, je torej papilozna), površina mrežastih žil je gladka.
TROSOVNICA: trosi so tik pod zunanjim ovojem ali peridijem, ki se mora za uspešno razširitev trosov raztrgati, pri tem pa se pokaže bombažna masa trosov, trosišče je v obliki podolgovatih in mrežastih plazmodiokarpov (posnema obliko plazmodija, od tod ime), medsebojno povezane niti plazmodija končno dozorijo na mestu in tvorijo presti podoben plazmodiokarp.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na leseno osnovo.
MESO: rumenkasto do rumenkasto oranžno, sluzasto, bombažasto, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 9-14 µm, so kroglasti oziroma grobo mrežasti, niti kapilicija (to so nitaste strukture v trosiščih v obliki gostega omrežja ali iz krajših prostih elementov) imajo tri do pet spiralnih trakov, ki so prekriti z dolgimi bodicami, trosi so zlato rumene barve.
RASTIŠČE: raste kot saprotrof v mešanih gozdovih na odmrlih ostankih lesa listavcev in iglavcev, na gnijočih štorih, na listju in rastlinskih odpadkih ter steljah, razraste se kot gosta mreža po površini osnove ali baze, je vlagoljubna, pozneje postane razkrojevalka, uspeva poleti od junija do pozne jeseni, redka.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Arcyria serpula (Scop.) Massee (1892), Hemiarcyria serpula (Scop.) Rostaf. (1875), Hyporhamma serpula (Scop.) Lado (2001), Mucor serpula Scop. (1772), Trichia serpula (Scop.) Pers. (1794)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1167
