<< Helvella atra, črni loputar | Gobe | Helvella crispa, jesenski loputar >>
Helvélla costiféra Nannf. (1953)
Rod: Helvella - loputarji
ZNAČILNOST: je čudovita goba s sivim čašastim klobukom in skoraj umetniško okrašenim rebrastim steblom, ki raste verjetno mikorizno v mešanih gozdovih.
KLOBUK: 1.5-4.5 cm (ali več in celo do 9 cm) v premeru, ima čašasto oziroma skledasto obliko, včasih postane star bolj ali manj ploščat, sprva je nekoliko nabita, zgornja površina je siva do pepelno siva ali tudi do temno sivo-rjava, gola in gladka, nekoliko prosojna, spodnja površina je sivkasta ali včasih belkasta ob betu, fino mehka, žilasta oziroma z viličastimi belkastimi in topimi rebri z zaobljenim robom (ki ni oglat kot pri drugih loputarjih), ki segajo od beta ali včasih skoraj do roba, čokati rob je sprva rahlo zavit in tudi močno vijugast, rebrast in prečno žilast.
TROSOVNICA: je na površini klobuka, pigmenti v celicah na njenih površinah se nahajajo samo v celičnih stenah in ne v celicah, so hialini do rjavkasti (pigmenti se nahajajo samo v celičnih stenah, ko so rjavkasti!).
BET: 1-2 cm dolg, debel do 1 cm, v bližini klobuka postaja širši, globoko rebrast s topimi robovi, ki segajo na spodnjo površino klobuka, konvergenten z žilami, občasno nastajajo žepki, bel, gol ali fino drobno poraščen.
MESO: belkasto do sivkasto, mlado nekoliko žilasto in kasneje krhko, prijetnega vonja in blagega okusa.
TROSI: 14.5-20 x 9.5-12.5 µm, široko eliptični, gladki in z eno osrednjo kapljico olja, hialini do bledo rjavkasti, trosni prah je večinoma belkast.
RASTIŠČE: mikorizno raste v mešanih gozdovih pod iglavci in tudi pod trdim lesom listavcev, pogosto v bogatih okoljih tal, na apnenčastih tleh, na goli zemlji ali tudi med mahom in travo, samostojno ali skupinsko, uspeva od pomladi do jeseni, redek.
Čas rasti: -IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Darko Hajnšek.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Acetabula ancilis var. costata (Fr.) Boud. (1907), Acetabula costifera (Nannf.) Benedix (1965), Discina costata (Fr.) Sacc. (1889), Paxina costifera (Nannf.) Stangl (1963), Peziza costata Fr. (1851)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!