<< Gymnopus hybridus, hibridni korenovec | Gobe | Gymnosporangium sabinae, hrušev ščetinec >>

Gymnosporangium clavariiforme, brinov ščetinec

Gymnosporángium claváriifórme (Wulfen) DC. (1805)
Rod: Gymnosporangium - ščetinci

Gymnosporángium claváriifórme, brinov ščetinec
Gymnosporángium claváriifórme - neužitna brinov scetinec

ZNAČILNOST: parazitska gliva potrebuje za svoj življenjski ciklus gostiteljsko rastlino, brez katere se ne more razmnoževati in ponavadi je to navadni brin (Juniperus communis). Vretenaste oranžne želatinaste karpofore, prisotne na brinovi veji, so eno od razmnoževalnih stanj rje Roestelia lacerata, parazit nekaterih rožnic (Rosaceae), kot so glog, jabolko, hruška ... Ta rja potrebuje dve različni gostiteljski rastlini, da se razmnoži in zaključi svoj življenjski cikel. Poenostavljeno lahko rečemo, da gliva začne cikel s svojim micelijem, ki napade celice gostiteljske rastline (brina), ta pa reagira tako, da tvori žolčasto snov, na površini katere nato nastane oranžno želatinast plod (Gymnosporangium), ki so v bistvu grozdi televtorij ali teleiospor, bogati z naključnimi dvoceličnimi trosi, imenovanimi teleutospore ali teleiospore. Teleutospore kalijo v glivi in ​​skozi fragmobazidije proizvajajo bazidiospore. Ko dozorijo, jih veter raznaša naokoli, in če se v bližini nahaja glog (sekundarna gostiteljska rastlina), bo življenjski cikel šel naprej in ustvarijo se rumeno-oranžne lise na spodnji strani listov gostiteljske rastline. V nadaljnjem razvoju glive nastajajo ekscidiospore, ki se nato lahko razmnožujejo in kalijo, tako da znova okužijo bližnje brine in s tem nadaljujejo svoj življenjski cikel.

TROSNJAK: 1-3 cm visok in do 3 mm debel, valjast, sprva je podoben kroglici ali bradavičastemu izrastku (teliju) in kasneje majhnim kijem ali lovkam ali tudi jezičkom, ki so proti vrhu rahlo koničasti. V vlažnem stanju se kijci razširijo oz. nabreknejo (tedaj je telialna faza hidrirana), v suhem stanju pa se posušijo in so elastični, živo rumeno oranžne barve (in včasih se od daleč zdi kot da drevo gori); lahko so tudi rjaste barve ali oranžno rjavi. Vršički so nekoliko tanjši in temnejši oz. rjavo do temno-rjavi ter po dolžini rahlo zaviti; površina je hrapava, konsistenca je želatinasta.

TROSOVNICA: je na zunanji površini želatinaste glive, trosi so v drobnih cevkah, gliva je polna penastih dvoceličnih trosov (teleutospore ali teleiospore) in le te ob prvih ugodnih pomladnih deževjih ustvarijo bazidij, ki se razdeli na 4 celice, od katerih vsaka ustvari bazidiosporo, ki jo veter razprši po okolici.

BET: ga nima, gliva je priraščena na rastlino (na veje navadnega brina).

MESO: ima želatinasto, viskozno konsistenco; je elastično, mehko, oranžne barve, brez posebnega vonja in okusa.

TROSI: 12-17 x 8-12 μm, elipsoidni, ledvičaste oblike, trosni prah je bele barve.

RASTIŠČE: gliva uspeva v parkih in v gozdovih na vejah navadnega brina kot parazit, na glogu, na drevesih ali grmovnicah, skupinsko je po več tesno skupaj združenih kijcev okoli stebla ali veje, ki se lahko po dolžini razrastejo po celi veji in po drevesu. Raste pomladi, od aprila do maja, lahko tudi do poletja in so jo našli še meseca avgusta; ni pogosta.
Čas rasti: -IV-V-VI-

UPORABNOST: neužitna.

PODOBNE VRSTE: Zaradi značilne oranžne barve ga težko zamenjamo z drugimi podobnimi vrstami. Gymnosporangium cornutum si za gostiteljsko rastlino izbere tudi navadni brin (Juniperus communis), vendar je njegov trosnjak lopataste oblike, želatinast in ima želatinaste rumene pike, ki s starostjo dobijo rjave tone. Gymnosporangium confusum in Gymnosporangium sabinae, hrušev ščetinec pa za gostiteljsko rastlino izbereta smrdljivi brin (Juniperus sabina).

Foto: Jožef Podboj.

SINONIMI: Aecidium clavariiforme (Wulfen) Arthur (1906), Aecidium juniperinum (L.) Arthur (1906), Aecidium laceratum DC. (1805), Ciglides laceratum Chevall. (1826), Gymnosporangium juniperi Rabenh. (1844), Gymnosporangium juniperinum (L.) Mart. (1817), Gyraria juniperina Gray (1821), Peziza juniperina (L.) F.H. Wigg. [as 'iuniperina'] (1780), Podisoma clavariiforme (Wulfen) Duby [as 'clavariaeforme'] (1830), Roestelia lacerata Mérat [as 'laceratum'] (1821), Tremella auriformis Hoffm. (1787), Tremella clavariiformis Wulfen [as 'clavariaeformis'] (1791), Tremella clavariiformis var. communis Alb. & Schwein. (1805), Tremella clavariiformis ß ligularis (Bull.) Pers. [as 'clavariaeformis'] (1801), Tremella juniperina Wahlenb. (1826), Tremella juniperina L. (1753), Tremella juniperina var. auriformis (Hoffm.) Pers. (1801), Tremella juniperina var. fulva Alb. & Schwein. (1805), Tremella ligularis Bull. (1791)

Priprava opisa: Miro Šerod

SpeciesFungorum:219656




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

SGS2020: 1100

Login

Datum zadnje spremembe strani: 20 november 2023 12:03
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.183 sekundah.