<< Fuscopostia fragilis, krhka sirnica | Gobe | Galerina ampullaceocystis, ampulna kučmica >>
Fusícolla merismoídes (Corda) Gräfenhan, Seifert & Schroers (2011)
Rod: Fusicolla - sluzače
ZNAČILNOST: nenavadni trosnjak je podoben oranžni mehurjasti plasti, ki se spomladi razraste na štorih in vejah dreves in ima sluzasto konstitucijo, snov pa počasi izteka iz rane na trdem lesu kot cedeča se in kapljajoča sluz; trosnjak je kompleks gliv in kvasovk oziroma filogenetskih vrst, ki kot kolonija ustvarjajo sok, ki izteka po drevesu navzdol; kvasovke in številne vrste gliv ta tok hitro zaužijejo, saj sok vsebuje vodo in ogljikove hidrate, ki je hrana za kvasovke. Potrebne so nadaljnje raziskave teh gliv, saj še niso odkrili dveh popolnoma identičnih primerkov.
KLOBUK: trosnjak sluzaste konstitucije se kot do 5 mm tanka oranžna plast razraste po deblih dreves, je kompleks različnih vrst gliv kvasovk, ki tvorijo mikrobno sožitje in ustvarijo sok, ki izteka iz drevesne rane, na dotik je podobna želeju ali mehkemu žvečilnemu gumiju, zlahka se odstrani s podlage; raziskovalci domnevajo, da se njen razvoj začne z bakterijsko okužbo zaradi bakterij, ki rastejo v koreninah drevesa in proizvajajo metan, kar povzroči pritisk znotraj drevesa in ta prisili t.i. bakterijski tok ali fluks, da prodre skozi odprtine štora ali veje na plano, le tega pa hitro konzumirajo različne vključene glive oziroma kvasovke. Ponekod jo zaradi neprijetnega videza imenujejo srnino ali jelenovo bruhanje.
TROSOVNICA: gliva ustvari najprej sluzasto belo in kasneje oranžno sluz, najverjetneje jo tvorijo različne kvasovke, ki povzročijo oranžno barvo, pri čemer izstopa kvasovka iz rodu Cryptococcus, ki kopiči karoten - to je pigment, ki ga najdemo v korenju; kvasovke lahko ubijejo druge glive, ki so vključene oziroma potopljene v nenavadno kolonijo oziroma tvorbo.
BET: ga nima, trosnjak se razraste kot tanjša sluzasta plast na leseni osnovi.
MESO: oranžno, sluzasto in mehko, sladkobnega vonja po kvasu, ki ga verjetno povzročajo različne kvasovke in je neznačilnega okusa.
TROSI: 14-26 x 3-4.5 µm, valjasti, ozki in podolgovati, podobni fižolovim steblom z majhnim koničastim zavihkom na obeh koncih, alantoidni, trosni prah je bledo rumen do bledo rjavkasto oranžen.
RASTIŠČE: saprotrofni trosnjak, ki včasih kot parazit jemlje hranila gostiteljski rastlini, raste v gozdu v pomladnem času, kjer se razraste na površini dolžine več metrov na štorih in poškodovanih vejah dreves, na trdem lesu listavcev in tudi iglavcev, predvsem na brezah in drenih, tudi na vinskih trtah, družina gliv pa raste tako na mrtvem lesu kot na živem, tudi na koruznih luščinah, uspeva torej kot kolonija gliv in kvasovk in izgleda kot iztekajoča sluzasta snov iz drevesne rane, a ne povzroča bolezni drevesnega lesa, poleti se posuši in ni škodljiva, dokaj redka.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Fusarium merismoides Corda (1838), Fusarium merismoides var. artocarpi X.H. Fu & Q.T. Chen (1989), Fusarium merismoides var. chlamydosporale Wollenw. (1931), Fusarium merismoides var. majus Wollenw. (1930), Fusarium merismoides var. persicicola X.H. Fu & Q.T. Chen (1989), Fusarium nicotianae Oudem. (1902), Fusarium oxysporum f. nicotianae (Oudem.) Subram. (1971), Fusarium rimosum (Peck) Sacc. (1886), Fusisporium rimosum Peck (1878)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 978
