<< Cudonia circinans, kolobarna ščitoglavka | Gobe | Cudoniella clavus, potočna žebljarka >>
Cudoniélla aciculáris (Bull.) J. Schröt. (1893)
Rod: Cudoniella - žebljarke
ZNAČILNOST: drobne gobice, ki so podobne bucikam ali žebljem, so po njih poimenovane in rastejo skupinsko na štorih in vejah odpadnih listnatih dreves, potopljenih v mokra tla.
KLOBUK: 2-4 mm široka glavica v obliki bucike ali žeblja, glavica oz. kapica je sprva polokroglasta in pozneje izbočena ter na robu rahlo upognjena, lahko tudi ploščata, diskasta, blazinasta glavica je ločena od beta, ki je do 12 mm visok, ves trosnjak je enotno bel do medlo mlečno bel, včasih tudi sive barve ali z rdečkastim odtenkom, star klobuk lahko sčasoma celo posivi ali počrni, je zdrizast in gladek, površina je nekoliko lepljiva, robovi so tanki.
TROSOVNICA: je na površju kapic (pod kapico ni lističev ali luknjic!), ima skoraj diskasto trosovnico na površini, pod klobukom je površina gladka in ločena od beta.
BET: 3-12 mm dolg in debel 1-2 mm, valjast, tanek in droben ali pecljast, želatinast, bel ali rahlo poliran, svilnat, dlakast, star v dnišču porumeni, zelo star pa počrni ali postane sivo črn ali pa črn s pikami, včasih sta beta dveh trosnjakov zaraščena skupaj.
MESO: belo, mehko, želatinasto, vlaknasto, brez vonja in okusa.
TROSI: 14-22(24) x 4-5 µm, podolgovati, hialini, skoraj cilindrični, včasih rahlo ukrivljeni in zoženi na obeh koncih in tam vretenasti, brez oljnih kapljic ali zrnc (egutulatni), bolj ali manj jasno septirani (s predelko ali vmesno steno), trosni prah je bel.
RASTIŠČE: saprofit raste na močno strohnelih starih štorih hrasta in na gnilem trdem lesu listavcev, najpogosteje na lesnih sekancih bukev, potopljenih v mokra tla, na odmrlih vejah, množično skupinsko ali razpršeno, sčasoma postanejo trosnjaki razkrojevalci, uspevajo od pomladi in do zgodnje zime, redka.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Darko Hajnšek.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Cudoniella acicularis f. humosa Feltgen (1901), Fungus minimus Ray (1690), Helotium aciculare (Pers.) Pers. (1801), Helotium aciculare (Bull.) Pers. (1794), Helotium aciculare var. elegans Pers. (1822), Helotium aciculare var. quercinum Alb. & Schwein. (1805), Helvella acicularis Bull. (1790), Leotia acicularis Pers. (1800), Peziza acicularis (Bull.) Fr. (1822), Sarea acicularis (Bull.) Schwein. (1832)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 767
