<< Cortinarius balaustinus, granatna koprenka | Gobe | Cortinarius bivelus, zastrta koprenka >>
Cortinarius betuletorum, brezovinska koprenka
Cortinárius betuletórum M.M. Moser ex M.M. Moser (1967)
Rod: Cortinarius - koprenke
Cortinárius betuletórum - neužitna brezovinska koprenka
ZNAČILNOST: mlada goba ima delno bakreno rjavo ali sivo rjavo olivno barvo in grbičasti klobuček na dolgem betu, okrasta oz. sivo rjavkasta pajčevinasta koprena pa sčasoma izgine in na betu pusti temno rjavo črto. Raste najpogosteje pod brezami.
KLOBUK: 4-6 cm, sprva so klobučki majhni in stožčasti oz. grbičasti, na robu zaobljeni, pozneje se raztegnejo in pri starih celo zavihajo navzgor, a večinoma ohranijo grbo. Na delno bakreno barvnih ali sivo rjavo olivnih klobučkih so rjavkaste proge, ki izhajajo od središča navzven kot sončni žarki, proti robu pa ima tanko dlakasto prevleko iste barve.
TROSOVNICA: lističi so po dolžini neenakomerne velikosti, debeli, srednje gosti, oker do cimetasto rjavkaste barve in pred betom po širini razširjeni ter na prehodu vanj zaviti.
BET: 6-10 cm visok, širok 5-10 mm, mlad je navadno precej dolg glede na širino klobuka, ni enakomerno obarvan po dolžini, temveč je delno okraste in delno cimetasto rjave barve, raven ali zavit, na njem se pri starejših gobah vidi nekakšen prstan, ki je črtasti ostanek koprene, s staranjem postane votel.
MESO: svetlo olivno rjavo umazane barve v prerezu, neokusno in skoraj brez vonja.
TROSI: 6.8-8 x 5.2-6 µm, elipsoidni oz. bolj ovalni, trosi so rjasto rjavkasti.
RASTIŠČE: raste najpogosteje ob brezah v listnatih gozdovih, bolj redko ob bukvah, jeseni.
Čas rasti: -IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Cortinarius betuletorum M.M. Moser (1957), Cortinarius raphanoides var. carnecyaneus Bidaud (1992), Hydrocybe betuletorum M.M. Moser (1957)
Priprava opisa: Miro Šerod