<< Clitopilus geminus, zvegana mokarica | Gobe | Clitopilus scyphoides, drobna mokarica >>
Clitopílus prúnulus (Scop.) P. Kumm. (1871)
Rod: Clitopilus - mokarice
ZNAČILNOST: to srednje veliko sivkasto gobo spoznamo po rdečkastih lističih, ki se polagoma spuščajo po betu, po močno podvitem robu in značilnem, močnem vonju po moki.
KLOBUK: 4-8 cm, sprva izbočen, z močno podvitim robom, tudi razprt ima tanek, podvit rob, gladko površino, bolj ali manj sivkaste barve, belo poprhnjen, kot nekatere strupene vrste belkastih livk.
TROSOVNICA: lističi sprva beli, z dozorevanjem trosov pa postajajo vse bolj rožnate barve, gosti, tanki in se polagoma spuščajo po betu navzdol.
BET: 2-3 x 0.5-1 cm, valjast, ukrivljen, poln, običajno ni točno v sredini klobuka, stranski, belkast, ima opredeno dnišče, podobno kot gobe iz rodu livk (Clitocybe).
MESO: belo, mehko, lomljivo, v osredju klobuka debelo, z značilnim vonjem po moki, okus ima nekoliko grenak.
TROSI: 8-14 x 5-6 µm, vretenasti, podolžno rebrasti, trosni prah je rožnat.
RASTIŠČE: v mešanih gozdovih, na obronkih, pogosto skupaj z gobani, od poletja do pozne jeseni, pri nas zelo pogosta. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna, vsestranska, okusna, primerna za najrazličnejše jedi, za konzerviranje in sušenje.
PODOBNE VRSTE: Nekatere zelo strupene Clitocybe - livke so ji zelo podobne. Clitocybe dealbata, pobeljena livka ima bele lističe, belo poprhnjen klobuk, je sivkastih odtenkov ter ima tipičen vonj in okus po moki, in je zelo strupena, kakor tudi njej podobna Clitocybe rivulosa, kolobarčasta livka, pri kateri se bela prevleka klobučka spremeni v kolobarje. Zelo strupena je tudi Clitocybe phyllophila, listna livka, ki dobi stara tudi nekoliko rožnate lističe, ima le delno vonj po moki. Močno opredeno, kosmato dnišče beta ima Leucocybe candicans, opredena svetloglavka, ki na prerezu tudi nekoliko diši po moki in je prav tako strupena. Zaradi teh zamenjav je potrebna skrajna previdnost.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Agaricus orcella Bull. (1793), Agaricus prunulus Scop. (1772), Agaricus prunulus subsp. orcellus (Bull.) Stev. [as 'orcella'] (1886), Clitopilus orcella (Bull.) P. Kumm. (1871), Clitopilus prunulus var. amarus Joss. (1941), Clitopilus prunulus var. pinetorum Sacc. (1915), Hexajuga orcella (Bull.) Fayod (1889), Hexajuga prunula (Scop.) Fayod (1889), Hyporrhodius orcella (Bull.) Henn. (1898), Hyporrhodius prunulus (Scop.) Henn. (1898), Omphalia prunula (Scop.) Zawadzki (1835), Orcella prunulus (Scop.) Kuntze (1891), Paxillopsis prunulus (Scop.) J.E. Lange (1939), Paxillus prunulus (Scop.) Quél. (1886), Paxillus prunulus var. orcella (Bull.) Quél. (1886), Pleuropus orcellus (Bull.) Gray (1821), Pleuropus prunulus (Scop.) Murrill (1917), Rhodosporus prunulus (Scop.) J. Schröt. (1889)
seznam×zacetni seznam×nadaljevalni trosovnica×listicasta znacilenvonj×moka
<< Clitocybe odora, janeževa livka | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Collybiopsis confluens, šopasta pakorenovka >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 399
