<< Clitocybe squamulosa, luskata livka | Gobe | Clitocybe subspadicea, sivorjava livka >>
Clitocybe suaveolens, (vonjasta livka)
Clitócybe suavéolens (Schumach.) P. Kumm. (1871)
Rod: Clitocybe - livke
Clitócybe suavéolens - strupena (vonjasta livka)
ZNAČILNOST: belo siva goba ima značilen prijetni vonj po janežu, ki traja zelo dolgo, na osredju je vdrta in velja za strupeno. Podobna in za nekatere tuje avtorje celo ista, je vonjava livka (Clitocybe fragrans), ki ima na sredini vdrtega dela opazen popek.
KLOBUK: 1.5-5 cm premera, okrogel, belo siv klobuk je sprva rahlo obokan do poravnan in kasneje na osredju udrt, v mokrem je bledo rumenkast in v suhem bledo ali belkasto smetanast do sivkast ali tudi sivo rjav, lahko tudi usnjato okrast, na osredju je temnejši, rob je fino progast oz. žlebast ter zavihan, s starostjo pa postane bolj valovit, je higrofan in gladek.
TROSOVNICA: je lističasta, umazano belkaste barve do sive, lahko tudi belkasto rjava, lističi so gosti, ozki do zmerno široki in s širino do 6 mm.
BET: 3-5 cm visok, 3-6 mm debel, valjast, pogosto iste velikosti kot klobuk in tudi iste barve kot klobuk, sprva poln in kasneje votel, pogosto ukrivljen in proti dnišču rahlo odebeljen, površina je svilnata oziroma polna finih dlačic.
MESO: belkasto ali sivkasto do rumeno rjavkasto, tanko, mehko, upogljivo, prijetnega vonja in okusa po janežu.
TROSI: 6-8 x 3-4 μm, eliptični, gladki, neamiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: goba raste v odprtih listnatih in najraje v iglastih gozdovih, na vlažnih in mahovitih območjih tal, pogosto v bližini trdega lesa, v parkih, pokopališčih in velikih vrtovih, posamič ali skupinsko oziroma razpršeno, uspeva od poznega poletja do zgodnje pomladi, včasih tudi celo leto (in ne v vročem poletju!), ni pogosta.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-XII-I-II-III-
UPORABNOST: strupena. Vsebuje strup muskarin, ki deluje na živčni sistem.
Foto: inaturalist.ca
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Agaricus suaveolens Schumach. (1803), Clitocybe suaveolens var. jurana Raithelh. (1972), Clitocybe suaveolens var. major Fr. ex Sacc. (1887), Omphalia suaveolens (Schumach.) Quél. (1886)