<< Butyriboletus subappendiculatus, nemodreči maslenec | Gobe | Caloboletus calopus, leponogi postavnež >>
Byssomerulius corium, oranžni pokrivač
Byssomerúlius córium (Pers.) Parmasto (1967)
Rod: Byssomerulius - pokrivači
Byssomerúlius córium - neužitna oranzni pokrivac
ZNAČILNOST: trosnjak je podoben ovalnim zaplatam, ki pokrivajo odpadle veje različnih listavcev in ima na beli podlagi na osredju oranžne barve, ki sčasoma postanejo rjavkaste, spada pa med skorjaste glive. Ime Byssomerulius izvira iz latinščine, kjer byssus pomeni fino svilnato tvorbo s številnimi labirintom podobnimi grebeni, ki vzorčijo površino teh gliv kot prepletene koščke sestavljanke, merulius je ime za rod skorjastih gliv, medtem ko corium pomeni kožo podobno usnju. Povzroča belo trohnobo.
KLOBUK: trosnjak tvori membranaste zaplate, torej plodna telesa, ki se združijo in tvorijo velike zaplate ter so večplastne, imajo spodaj belkasto površino, prekrito s kačastimi mrežastimi grebeni ali podolgovatimi bradavicami, bleda zgornja površina pa je vlaknata ali fino puhasta in na robu fino dlakasta; zaplate so debele 0.5-1 mm in so večinoma ovalne oblike ter široke nekaj centimetrov do decimetrov, na odpadlih vejah pa rastejo kot nekakšno pokrivalo za veje in tvorijo klobukaste robove, ki so 3-10(20) mm dolgi ter štrleči, klobučki so pogosto trakasto povezani in štrlijo do 15 mm navzven; zgornja površina trosnjaka je vlaknato polstena, šibko območna, sprva belkaste in kasneje oranžne ter končno do okraste ali bledo rjavkaste barve, spodnja površina (himenofor) je v mladosti skoraj gladka, kasneje pa razločno mrežasto luknjičasta do nagubana z neenakomernimi gubami, tudi močno bradvičasta, belkaste barve do okrasta in v starosti rjavkasta, rob pa je fino resast v območju rasti.
TROSOVNICA: je na zgornji površini trosnjaka, trose pa oddaja predvsem jeseni.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na podlago.
MESO: belkasto, usnjasto in zelo žilavo, ko je suho ter voskasto, ko je mokro, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 4.5-7.5 x 2.3-3.5 µm, valjasti ali podolgovato elipsasti, gladki, hialini, barva trosov je belkasta do sivkasta.
RASTIŠČE: saprobna goba raste v gozdovih na podrtih trdih drevesih listavcev in na vejah ter vejicah, večinoma na spodnji strani, običajno na jesenu in povzroča belo gnilobo, razraste se po večji površini, tesno druga ob drugi, uspeva vse leto, trose oddaja predvsem jeseni in je dokaj razširjena.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Auricularia papyrina Bull. (1791), Auricularia papyrina var. alba Bull. (1791), Auricularia papyrina var. cinerea Bull. (1791), Auricularia papyrina var. rubra Bull. (1791), Boletus purpurascens DC. (1815), Byssomerulius confluens (Schwein.) Lindsey & Gilb. (1978), Byssomerulius corium f. castaneus Parmasto (1967), Byssomerulius corium var. halileensis Zmitr. (2006), Byssomerulius sordidus (Berk. & M.A. Curtis ex Cooke) Hjortstam (1995), Cantharellus confluens (Schwein.) Schwein. (1832), Cladoderris rickii Lloyd (1923), Meruliopsis corium (Pers.) Ginns (1976), Merulius aurantiacus Klotzsch ex Berk. (1836), Merulius chilensis Speg. (1924), Merulius confluens Schwein. (1822), Merulius corium (Pers.) Fr. (1828), Merulius corium f. alutaceus Bres. (1901), Merulius cubensis Burt (1917), Merulius deglubens (Berk. & M.A. Curtis ex Cooke) Burt (1917), Merulius dubiosus var. coriaceus Rick (1960), Merulius haedinus Berk. & M.A. Curtis (1872), Merulius hirsutus Burt (1917), Merulius moelleri Bres. & Henn. (1896), Merulius papyrinus (Bull.) Quél. (1888), Merulius papyrinus var. caesius Quél. (1892), Merulius pelliculosus Cooke (1891), Merulius sodiroi (Pat.) Rick (1960), Merulius sordidus Berk. & M.A. Curtis ex Cooke (1891), Phlebia blumenaviensis Henn. (1897), Phlebia deglubens Berk. & M.A. Curtis ex Cooke (1891), Phlebia sodiroi Pat. (1892), Polyporus purpurascens Pers. (1825), Sesia aurantiaca Kuntze (1891), Sesia confluens (Schwein.) Kuntze (1891), Sesia corium (Pers.) Kuntze (1891), Sesia haedina (Berk. & M.A. Curtis) Kuntze (1891), Thelephora corium Pers. (1801), Thelephora incarnata var. corium (Pers.) Pers. (1822), Thelephora papyrina (Bull.) Lam. & DC. (1805)