Suillus cavipes, votlobetna lupljivka

Suíllus cávipes (Opat.) A.H. Sm. & Thiers (1964)
Rod: Suillus - lupljivke

Suíllus cávipes - užitna votlobetna lupljivka

ZNAČILNOST: goba raste vedno pod macesni, ima rjav ali rjavo rumenkast, polsteno luskat klobuk, velike in oglate luknjice, ki so nekoliko poraščene po betu navzdol in votel bet z obročkom.

KLOBUK: 5-10 cm, sprva zvonasto izbočen, s podvitim robom, katerega se radi držijo kožasti ostanki zastiralca, kasneje se popolnoma razpre in včasih ostane rahlo grbast, suh, polsten, luskat, bolj ali manj rjav ali rumenkast.

TROSOVNICA: je iz cevk in rumena, nato olivno zelena, cevke so kratke, široke, priraščene na bet, luknjice pa izgledajo kot velika podolgovata mreža, ki poteka nekoliko po betu navzdol.

BET: 3-7 x 0.8-2 cm, valjast votel, proti dnišču nekoliko odebeljen, rumenkast ali rjavkast, drobno luskat, ima opnato, belo zastiralce, ki pri mladih gobah pokriva trosovnico, kasneje odpade ali pa je v zgornjem delu beta viden obročast ostanek.

MESO: rumenkasto, v klobuku je zelo mehko, v betu je vlaknato, nekoliko žilavo ter nima izrazitega vonja in okusa.

TROSI: 7-10.5 x 3-4 µm, vretenasti, trosni prah je rumenkasto olivno zelen.

RASTIŠČE: skupinsko, samo pod macesni, poleti in v jeseni, pogost je v višje ležečih macesnovih gozdovih.
Čas rasti: -VIII-IX-X-

UPORABNOST: užitna, dobra, dokler je mlada, lahko jo mešamo z drugimi gobami ali pa posušimo.

PODOBNE VRSTE: Stari primerki votlobetne lupljivke so po obliki nekoliko podobni starim kravjačam ali Suillus bovinus, prožna lupljivka, ki dobijo tudi velike, podolgovate in oglate luknjice, katere potekajo nekoliko po betu navzdol, vendar je bet vedno poln, trši in še bolj žilav, klobuk pa nikoli nima luskic ali vlakenc, temveč je pri prožnih lupljivkah vedno gladek. Zamenjava s strupenimi gobami ni mogoča. Nekateri avtorji razlikujejo tudi pri nas rastoči rumeni različek, ki pa razen barve nima bistvenih razlik.

Foto: Anton Poler.

SINONIMI: Boletinellus porosus (Berk.) Snell (1945), Boletinus cavipes (Klotzsch) Kalchbr. (1867), Boletinus cavipes f. aureus (Rolland) Singer (1938), Boletinus cavipes var. aureus Rolland (1889), Boletinus porosus (Berk.) Peck (1889), Boletopsis cavipes (Klotzsch) Henn. (1898), Boletus cavipes Klotzsch (1835), Boletus porosus (Berk.) Sacc. (1891), Euryporus cavipes (Klotzsch) Quél. (1886), Paxillus porosus Berk. (1847), Solenia cavipes (Klotzsch) Kuntze [as 'caripes'] (1898), Suillus cavipes var. aureus (Rolland) Bellù (2014)

votlobetni gobanček, votlobetni gobancek

SpeciesFungorum:339844

Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

SGS2020: 2580

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.204 sekundah.