<< Biscogniauxia granmoi, čremsina skorjederka | Gobe | Biscogniauxia nummularia, novčičasta skorjederka >>
Biscogniáuxia mediterranéa (De Not.) Kuntze (1891)
Rod: Biscogniauxia - skorjederke
ZNAČILNOST: trosnjak je rastlinski patogen nepravilno podolgovate oblike, ki se razraste v širokih kolonijah na skorji listnatih dreves, ima črno skorjo in hrapavo površino ter povzroča lesno trohnobo, skorja odmira in poka ter odpada. Imenovana je po območjih rasti v obalnem oz. mediteranskem pasu, ki so na jugu države, kjer napada zlasti hraste plutovce.
KLOBUK: trosnjak je od 2 do 7 cm (in tudi več, do 40 cm) dolg in širok 0.5-4 cm, debel do 1 mm, trosnjak je podolgovat po dolžini veje, ploščat, mlad črn in kasneje črn kot oglje, včasih je nagnetenih po več trosnjakov skupaj in se zraščajo oz. združujejo med seboj, stari potemnijo, imajo trdo in hrapavo površino, zunanja plast je temno rjava, notranjost je črno-rjavkasta do črna, rob je oster in neenakomeren.
TROSOVNICA: je tik pod trdo površino trosnjaka, kjer trosi nastajajo v majhnih stekleničastih trosnjakih (peritecijih), izvrženi črni trosi pa potemnijo lubje ob trosnjakih, notranjost je črno-rjava do črna, trosišča so podolgovata in z dvignjenim robom.
BET: ga ni, trosnjak je priraščen na skorjo drevesa.
MESO: sivo pri mladih trosnjakih, pozneje črno in trdo, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 14-22.5 x 6.5-9 µm, eliptične do fižolaste oblike, konci so zaobljeni ali nekoliko ošiljeni, gladki, trosni prah je temno rjav ali črn.
RASTIŠČE: raste kot parazit oz. zajedavec v kolonijah na lubju ali skorji odpadlih drevesnih vej in drevesnih ostankov listnatih dreves, tudi na deblu, najraje na hrastih plutovcih ob Mediteranu, na cerih in javorjih ter jesenih, skorja poka in odpada z dreves, ko se razcepi, se odkrijejo ostiole oz. odprtinice, uspeva vse leto in predvsem v rastnem obdobju v jesenskem in poznojesenskem času, najbolj zaznavna je od junija do julija, redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Eva Zupan.
SINONIMI: Biscogniauxia clypeus (Schwein.) Kuntze (1891), Biscogniauxia mediterranea var. macrospora (J.H. Mill.) Y.M. Ju & J.D. Rogers (1998), Biscogniauxia mediterranea var. microspora (J.H. Mill.) Y.M. Ju & J.D. Rogers (1998), Biscogniauxia regia (De Not.) Kuntze (1891), Biscogniauxia repandoides (Fuckel) Kuntze [as 'repandodes'] (1891), Diatrype clypeus (Schwein.) Berk. (1876), Engizostoma mediterraneum (De Not.) Kuntze (1898), Hypoxylon clypeus (Schwein.) M.A. Curtis (1867), Hypoxylon mediterraneum (De Not.) Ces. & De Not. (1863), Hypoxylon mediterraneum var. macrosporum J.H. Mill. (1961), Hypoxylon mediterraneum var. microsporum J.H. Mill. (1961), Hypoxylon regium De Not. (1863), Hypoxylon repandoides (Fuckel) Bizz. (1885), Hypoxylon sertatum (Durieu & Mont.) Mont. (1856), Hypoxylon stigmateum Cooke (1878), Nummularia clypeus (Schwein.) Cooke (1883), Nummularia mediterranea (De Not.) Sacc. (1882), Nummularia regia (De Not.) Sacc. (1882), Nummularia regia var. mediterranea (De Not.) Traverso (1906), Nummularia repandoides Fuckel (1870), Nummularia sertata (Durieu & Mont.) Cooke (1883), Numulariola mediterranea (De Not.) P.M.D. Martin (1969), Sphaeria clypeus Schwein. (1822), Sphaeria mediterranea De Not. (1853), Sphaeria mediterranea Ettingsh. (1845), Sphaeria sertata Durieu & Mont. (1848), Sphaerites mediterraneus Mesch. (1892)
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
