<< Amanita strobiliformis, velikoluska mušnica | Gobe | Amanita submembranacea, sivolupinasti lupinar >>
Amaníta subalpína M.M. Moser (1978)
Rod: Amanita - mušnice/lupinarji
ZNAČILNOST: visoka goba, postavna, z ravnim betom in široko razprtim klobukom ter veliko lupino v dnišču beta, vsa je bolj rjavkastih barv.
KLOBUK: 6-13 cm, sprva polkrožen, že mlad na obrobju močno nažlebkan, gladek, okrasto rjavih barv, včasih ga pokrivajo ostanki lupine, star se ravno razpre, v osredju pa nekoliko izstopi temnejša grba.
TROSOVNICA: lističi so beli, široki, bolj redki in skoraj prosti.
BET: 10-18 x 1-2 cm, valjast, brez obročka, proti dnišču polagoma nekoliko širši, rjavkasto kosmičast, dnišče pa obdaja bela prosta lupina, ki je na notranji strani rahlo rjavkasta.
MESO: belo, brez izrazitega vonja in okusa.
TROSI: 12-17 x 12-15 µm, skoraj okrogli, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste v gorskem smrekovem gozdu, na zelo kislih tleh, poleti in v jeseni, na nekaterih rastiščih pogost.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: pogojno užitna, zastrupitev ni huda, povzroča sindrom surovih gob - zastrupitev prebavil. Kuhana goba je užitna, dobra in izdatna.
PODOBNE VRSTE: Podoben mu je Amanita battarrae, dvobarvni lupinar, od katerega se najbolj razlikuje po mikroskopskih podrobnostih in velikosti. Vsi lupinarji so pogojno užitne gobe, surovi so rahlo strupeni.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: -
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 104