<< Pinus strobus, zeleni bor | Drevesa in njihovi najpogostejši gobji partnerji | Prunus avium, češnja >>
Beli topol je do 30 metrov visoko drevo z ravnim deblom, ki je pokrito s sivo do sivkasto zeleno skorjo, ki je pri odraslih drevesih razpokana. Listi so jajčasti ali elipsasti in so polno razviti topo ali redko nazobčani. Mladi listi so trikotno ali dlanasto deljeni. Po zgornji strani so temno zelene barve, na spodnji pa sive barve.
Moški cvetovi so dolge, valjaste in viseče mačice s 7 do 10 prašniki in sprva škrlatne, kasneje pa rumene prašnice, ženski pa so krajši in imajo rdeče brazde. Iz ženskih cvetov se razvijejo gladki glavičasti plodovi.
Raste v kolinskem pasu, na obrobjih lok, po grobljah ter ob rekah in potokih, večinoma na apnenčastih, rodovitnih in v podlagi prodnatih, peščenih tleh, kamor sega talnica in so le občasno poplavljena; je pionirska rastlina.
Les je mehak in se uporablja za izdelavo pohištva in zabojev.
Mikorizne in druge pogoste vrste gob, ki rastejo pod drevesom:
Inocybe Fuscomarginata
Inocybe lacera, raztrgana razcepljenka
Lactarius controversus, spodvita mlečnica
Populirhiza Asperula
Populirhiza Pustulosa
Russula amoenolens, vonjava golobica
Russula medullata, sivozelena golobica
Scleroderma bovista, kroglasta trdokožnica
Tomentella Pilosa
Tomentella Subtestacea
Tricholoma scalpturatum, rumeneča kolobarnica
Slika je s spleta:
http://www.plantea.com.hr/