<< Carpinus betulus, navadni gaber | Drevesa in njihovi najpogostejši gobji partnerji | Chamaecyparis lawsoniana, lawsonowa pacipresa >>
Domovina pravega kostanja je Mala Azija, Severna Afrika in Sredozemlje. V Sloveniji raste v toplejših gričevnatih legah. Povzpne se do nadmorske višine okrog 800 m. Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja, mile zime in kjer so padavine obilne ter visoka zračna vlaga. Kostanj zraste do višine 35 m in debeline do 1 m. Listi pri kostanju so dolgi do 25 centimetrov, podolgovati, koničasti robovi lista so nazobčani kakor žagino rezilo. Doseže lahko starost tudi 1000 let. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja.
V Sloveniji je bolezen kostanjevega raka po letu 1950 zmanjšala površino kostanjevih gozdov za več kot polovico. Pravi kostanj je pomemben zaradi svoje ekološke, socialne in proizvodne funkcije. S svojim bogatim opadom in z močnim koreninskim pletežem izboljšuje rastišče, strukturo in stabilnost tal. Pri proizvodni funkciji pa ima pomembno vlogo pri pridobivanju tanina, medu, plodov in lesa.
Mikorizne in druge pogoste vrste gob, ki rastejo pod drevesom:
Amanita rubescens, rdečkasta mušnica
Amanita pantherina, panterjeva mušnica
Boletus edulis, jesenski goban
Suillellus luridus, svinjski lupljivec
Cantharellus Formosus
Cenococcum Geophilum
Cortinarius caerulescens, višnjeva koprenka
Gyroporus castaneus, rjavi bledotrosnik
Lactifluus volemus, sočni mlečnik
Leccinum aurantiacum, trepetlikov turek
Leccinum scabrum, brezov ded
Russula rosea, trda golobica
Russula foetens, smrdljiva golobica
Scleroderma citrinum, navadna trdokožnica
Sistitrema Aff Muscicola
Tuber melanosporum, perigordska gomoljika
Tylopilus felleus, žolčasti grenivec
Xerocomellus chrysenteron, rdečebetni polstenec
Slika je s spleta:
http://zeleni-prsti.blogspot.si/