Na skupščini Mikološke zveze Slovenije (MZS), ki je bila 27.5.2006 v Muti, so našemu društvu podelili priznanje za uspešno 40-letno delo na področju gobarstva. To še kako opravičuje nastanek in delovanje društev v tem delu Slovenije. Gobarsko društvo Lisička je od MZS prejelo VELIKO BRONASTO PLAKETO z željo, da bi tako uspešno delovali tudi v prihodnosti.

Na sliki sta predsednik MZS Amadeo Dolenc in predsednica GD Lisička, Milka Bukovec.

Članek v časniku Večer (objavljen 07.06.2006):

Štirideset let gobarskega društva Lisička v Mariboru

Od priložnostnega gobarja do poznavalca

Predsednica društva Lisička Milka Bukovec: "Ponosna sem, da je med nami toliko mladih, ki bodo skrbeli za razvoj in napredek znanja v gobarskem društvu."

Foto: Igor Napast
Milka Bukovec, predsednica gobarskega društva Lisička

V soboto so člani gobarskega društva Lisička praznovali 40 let delovanja. Primerno jubileju so povabili medse tudi predstavnike drugih slovenskih in hrvaških gobarskih društev. Njihova predsednica Milka Bukovec je na sobotni svečanosti ob obletnici pozdravila tudi mariborskega župana Borisa Soviča, nekdanje predsednike društva Lisička, in Zofko Pečovnik, ki je edina članica društva že od vsega začetka, od leta 1966.

V okviru Mikološke zveza Slovenije, v kateri je 23 društev, je društvo Lisička med najstarejšimi. Nekatera gobarska društva so se poimenovala kot mikološka društva tudi zaradi možnosti sodelovanja na natečajih in ob razpisih širitve dejavnosti.

Milka Bukovec: "Delamo po sprejetem koledarju aktivnosti in med njimi so na prvem mestu izobraževanja. Ponosni smo, da imamo štiri fakultetno izobražene mlade, ki pripravljajo predavanja. Za gobe je veliko zanimanja in mnogi imajo veliko znanja in danes tudi veliko ljudi išče in zbira gobe. Zato so tudi naše razstave, predvsem jesenske, zelo dobro obiskane. Takrat pride tudi veliko učencev, ki se že zanimajo za številne vrste gob."

Jurček - še vedno največje gobarsko veselje

Milka Bukovec je članica društva 12 let: "Bila sem na številnih tečajih, vendar nisem med determinatorji, med določevalci gliv. Ti imajo opravljene ustrezne izpite, na katerih morajo prepoznati več kot sto vrst gliv. V jedeh imam rada različne vrste gob, nabiram pa jih več kot 60 vrst. Rada hodim v naravo, planinarim, znanje o naravi sodi k splošni izobrazbi. Pri nas ljudje niso dovolj osveščeni, vsak se mora zavedati, da mora poskrbeti za čisto naravo, saj bomo samo tako lahko vsi v njej uživali. Zato sem ponosna, da je med nami toliko mladih, ki bodo skrbeli za razvoj in napredek znanja v društvu."

Foto: Igor Napast
Največ zanimanja za gobe je med učenci osnovnih šol.

Od gobarja do determinatorja

Ločnica med priložnostnimi gobarji in posamezniki, ki lahko tudi na osnovi vztrajnega dela v gobarskih društvih postanejo poznavalci gob, je nedvomno v odnosu posameznika do gob. Prvemu pomeni goba le hrano; ves trud, ki ga vloži v preučevanje gob, je namenjen zgolj temu. Drugemu pa je bolj kot kulinarični vidik pomembno spoznavanje raznolikosti gobjega sveta in njihovo mesto v ekosistemu.

Slavko Šerod, determinator gob, se ponaša s poznavanjem 1555 gliv: "Slovenci veljamo za narod gobarjev, menda nam v Evropi ni para. To pa ne pomeni, da sta znanje o gobah in kultura na visoki ravni. Veliko je priložnostnih gobarjev, ki se aktivirajo takoj, ko na tržnicah ugledajo te okusne sadeže gozdov oziroma dobijo od znancev ali iz medijev informacije, da gobe rastejo. Takrat se prične intenzivno gobarjenje. Nekatere med njimi gobarska strast nekoliko zanese in tako se dogajajo zastrupitve z gobami. O tem beremo vsako leto, vendar zastrupitve niso množične. Dejstvo je, da so priložnostni gobarji pri nabiranju in uživanju gob dokaj pazljivi ter so o gobah bolje poučeni, niso pa poučeni o tem, zakaj so gobe tako zelo pomembne v naravi za vzpostavljanje naravnega ekosistema. Največji del gobe je očem skrit. Goba je celoten organizem, ki ga sestavljata sadež in podgobje. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To vlogo opravljajo tako, da se prehranjujejo z odmrlimi organizmi in razgrajujejo organske snovi. Kot razgrajevalci organskih snovi predstavljajo bistveni dejavnik kroženja hranil v ekosistemih.

Za razliko od makroskopskega določanja, pri katerem se opazujejo zgolj oblika, barva in razmnoževalne strukture gob, se pri mikroskopskem določanju opazujejo oblika, barva, dimenzije trosov in druge strukture. Za natančnejšo določitev se uporabljajo še kemični reagenti, s katerimi se obarva košček gobe - bodisi za boljše opazovanje strukture pod mikroskopom, bodisi za določitev reakcije reagenta s trosnim prahom oziroma z drugimi deli gobe. Šele tako se goba zanesljivo določi."

Pa še naslov spletne strani gobarskega društva Lisička: http://www.gobe.si

Avtor: Urška Šprogar