SPORULACIJA - je proces nastajanja in razširjanja trosov (spor). Trosi v odrasli gobi (trosnjaku) nastajajo na zunanji površini lističev ali na notranji površini cevk (ali drugih struktur), ki vise s spodnje strani klobuka. Dozoreli trosi padajo na prosto, kjer jih raznašajo zračni tokovi. Če pristanejo na ustrezni podlagi, kalijo in zrastejo v podzemen, razvejen sistem nitk (hif), imenovan micelij.
Opis sporulacije
v bazidiju se jedri dveh različnih spolov združita. Nato se zlijeta, da pride do pravilnih dednih zasnov. Zlitje jeder se imenuje kariogamija. To skupno jedro (diploidno jedro → 2n) se takoj po mešanju genetskega materiala dvakrat zaporedoma deli v jedra različnih spolov. Proces delitve jeder se imenuje mejoza. Jedra potujejo na vršičke sterigem in se prično obdajati s trdim ovojem. Skoraj povsem proste, novo nastale celice so trosi (bazidiospore). Pri dvotrosnih bazidijih sta trosa različnega spola, običajni štiritrosni bazidiji pa producirajo dva ženska in dva moška trosa.
KALJENJE TROSOV - pri številnih gobah se morata pred nastankom spolnih trosov spojiti dva micelija nasprotnih paritvenih tipov. Nastali dvojedrni micelij vsrkava hranilne snovi in raste. Ko so razmere v okolju, na primer temperatura in vlaga, ravno pravšnje, pride v dvojedrnem miceliju do spolnih procesov, razvijejo se plodne strukture in zraste trosnjak.
Pričetek kaljenja
trosi so različnega spola in vsak primarni micelij, ki požene direktno iz trosa, ima v svojih celicah po eno jedro istega spola, kot je bil tros. Gre za enojedrne (haploidne → n) celice ali monokarion. Primarni micelij oz. hife (monokariotične hife) se razrašča po substratu, dokler ne trči ob podoben micelij iste vrste, ki pa mora biti drugega spola.
Združitev celic dveh primarnih micelijev
ko primarni micelij trči ob podoben micelij iste vrste, vendar drugega spola, pride do združitve raznospolnih micelijev v novo celico. Proces se imenuje plazmogamija. Kljub združitvi obeh celic primarnega micelija pa ne pride do zlitja obeh jeder, ki sta različnega spola. Nastane dvojedrna celica (dikarion → n+n).
Razvoj zaponke
nova, dvojedrna celica tvori dvojedrni micelij oz. hife (dikariotične hife). Dvojedrne celice se pri tem delijo, pri čemer bi se lahko jedra različnih spolov preveč približala. To preprečujejo zaponke na stenah (septah) celic, ki služijo kot nekak stranski prostor celice, v katero se umakne jedro določenega spola, ko potuje mimo jedro nasprotnega spola. Proces nespolnega razvoja micelija (vegetativni micelij) se imenuje mitoza.
Sekundarni micelij
je dvojedrni micelij, ki nastane po združitvi dveh enojedrnih micelijev različnih spolov. V substratu se razrašča in veji. Razraščanje dvojedrnega micelija lahko poteka več let. Sekundarni micelij se čedalje bolj razrašča in gosti ter združuje z drugimi sekundarnimi miceliji. Ob ustreznih okoliščinah tvori vozel hif in nato majhen vlaknat izrastek (primordij), ki je zametek trosnjaka (vidnega dela glive); temu pravimo tudi terciarni micelij.
PLODENJE - Ob ustreznem času, ko je temperatura v tleh dovolj visoka in je na razpolago dovolj vode, se na površju pojavijo trosnjaki. Če je vode še naprej dovolj in trosnjaka ne napadajo žuželke, zraste do polne velikosti približno v enem do dveh tednih. Med zorenjem trosnjak sprosti na milijarde trosov, preden razpade ali ga pojedo živali. Ko trosnjak odda trose iz lističev ali cevk, se razvojni krog prične znova.
Opisani razvojni krog prostotrosnic predstavlja spolno razmnoževanje. Prostotrosnice pa se lahko razmnožujejo tudi nespolno, s konidiji.
Avtorja: Slavko Šerod, Miro Šerod
=⇒ Razvojni krog zaprtotrosnic
Strani, ki se vežejo na to stran:
