Razmnoževanje gliv

Pomembno se je zavedati, da so gobe, ki jih najdemo v gozdovih, parkih, ob živih mejah ali vzdolž cest, le trosnjaki višje razvitih gliv. Ti so zanimivi za ljubiteljske nabiralce gob, zato bo obravnavano le razmnoževanje višjih gliv, ki tvorijo trosnjake. Njihova naloga je razširjanje trosov, kar glivi omogoča osvajanje novih rastišč. Pod površino tal, v lesu ali drugih organskih podlagah je poglavitni del gobjega telesa, ki je zgrajeno iz nitk, imenovanih hife, povezanih med seboj in razvejenih v preplet, imenovan micelij. Micelij se razrašča skozi izbrano podlago in vsrkava hranilne snovi. V podlagi lahko raste več let, ko pa v okolju nastopijo ustrezne razmere, na površini zrastejo trosnjaki. Na vsakem trosnjaku nastane na tisoče trosov in če le eden od njih pristane na ustrezni podlagi, vzkali in zraste v nov micelij. Za širjenje drobnih trosov skrbi predvsem veter. Ker so izredno lahki, jih lahko tudi v zelo kratkem času prenese več sto kilometrov daleč. Trose prenašajo tudi voda, insekti ali živali. Obdani so s trdim ovojem in so tako odpornejši na neugodne okoljske pogoje, kot vročino, mraz, ultra vijolično svetlobo in podobno.

Glive se razmnožujejo zelo raznovrstno in zelo zapleteno. Oblika razmnoževanja je odvisna od okolja. Ko so glive pripravljene na razmnoževanje, formirajo trosnjak. Ta lahko nastane bodisi kot rezultat spolnega ali nespolnega procesa razmnoževanja.

Trosi so 'semena' gliv, velikosti nekaj mikrometrov, ki vsebujejo vse kar je potrebno, da zraste trosnjak (goba). Strokovnjaki ocenjujejo, da vse gobe na našem planetu letno odvržejo okoli 50 milijonov ton trosov oz. 1000 trosov na kvadratni milimeter površine našega planeta. Ko trosnjak dozori, odvrže trose, ki jih veter ali žuželke ponesejo na nova rastišča. Gobe sicer za razširjanje trosov ne potrebujejo vetra, saj zaradi razlike v temperaturi trosnjaka ustvarjajo lastni zračni tok oz. vzgon, ki trose usmerja navzgor.

Glive se lahko razmnožujejo na več načinov, spolno, nespolno in paraspolno, s trosi. Nekatere vrste gob lahko imajo preko 36.000 paritvenih struktur (ne le dve, kot je značilno pri ljudeh).

• Spolno (generativno) razmnoževanje poraja enocelične trose (spore). Ti vsebujejo polovični dedni material (haploidna jedra, haploidi - v nadaljevanju enojedrne celice). Pri glivah ne obstaja moška ali ženska gliva. Obstajata le dva paritvena tipa (+ in -). Oploditev je možna šele tedaj, ko se paritvena tipa + in - združita, pri čemer se dve enojedrni celici zlijeta v skupno jedro (kariogamija). To skupno jedro (diploidno jedro) se takoj po mešanju genetskega materiala dvakrat zaporedoma deli v jedra različnih paritvenih tipov (spolov). Spolna oblika razmnoževanja poraja potomce, ki genetsko niso identični staršem. Glive s takšnim načinom razmnoževanja spadajo med višje glive.
• Nespolno (vegetativno) razmnoževanje se vrši na več načinov:

1. S posebnimi enoceličnimi trosi (konidiji, klamidosporami,...), ki nimajo jedra; vsebujejo le genetski zapis. Iz teh neposredno nastanejo novi sekundarni miceliji, ki lahko tvorijo nove trosnjake. Ta oblika razmnoževanja poraja potomce, ki so genetsko identični staršem (kloniranje). Glive, ki se razmnožujejo samo s konidiji, klamidosporami,..., spadajo med nižje glive.
2. S prenašanjem micelija - prvotni micelij se preprosto razdeli na več delov.
3. S sklerocijem - to je gost preplet hif, ki tvori trdo strukturo. Predstavlja zalogo hrane, iz katere zrastejo gobe ob ustreznih okoljskih pogojih.
4. Genetske študije kažejo, da pri nespolnem razmnoževanju obstaja tudi paraspolna oblika razmnoževanja, (t.i. mitotska rekombinacija) s porajanjem potomcev, ki genetsko niso identični staršem.

Sposobnost tako raznovrstnega razmnoževanja daje glivam določene prednosti:

• Pri ugodnih okoljskih pogojih se vrši intenzivno nespolno razmnoževanje gliv, ki zagotavlja razširjanje vrste. Nespolno razmnoževanje se vrši večkrat v sezoni rasti gliv.
• Pri neugodnih okoljskih pogojih se vrši spolno razmnoževanje gliv, kjer se združita dve haploidni jedri, kar zagotavlja mešanje dednega materiala. Na ta način nastane možnost, da se naslednja generacija potomcev bolje prilagodi novemu okolju. Spolno razmnoževanje se običajno vrši enkrat letno.

Nekaj zanimivosti:

• Travniški kukmak (Agaricus campestris), s premerom klobuka 10 cm, ima površino trosovnice okoli 1200 cm2 in s tem zagotavlja približno 16 milijard trosov.
• Velikost trosov: 1 - 8 µm.
• Hitrost rasti hif: od 0,1 do 0,3 cm na uro (v ugodnih pogojih).

Za ljubiteljske nabiralce gob je pomembno, da gobe nosijo v zračni embalaži (najbolje v košari), saj trosi v tem primeru padajo na tla. Koristno je tudi, da se star trosnjak ali podrta goba zatakne v drevesno rogovilo. Na ta način trosi nemoteno padajo na tla. S takšnim ravnanjem lahko tudi vsak posameznik prispeva k razširjanju vrste.

Avtor: Slavko Šerod



Strani, ki se vežejo na to stran: