<< Agaricus bresadolanus, Bresadolov kukmak | Gobe | Agaricus cappellianus, resasti kukmak >>
Agáricus campéstris L. (1753)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: najraje uspeva na pašnikih in travnikih, sprva je ves bel, ko pa zastiralce odpade, postanejo lističi temno rjavi.
KLOBUK: 3-10 cm, bel, rjavkast, rumenkast ali rdečkast, sprva polkrožen, izbočen, kasneje zravnan, gladek ali nekoliko luskat, v sušnem obdobju površinsko razpoka.
TROSOVNICA: lističi so sprva beli in gosti, z dozorevanjem trosov postajajo vse bolj obarvani, najprej rožnati, kasneje rjavi in končno temno rjavi, skoraj črni.
BET: 3-8 x 1-2 cm, valjast, poln, nikoli daljši od širine klobuka, včasih proti dnišču ožji ali odebeljen, gladek, bel, viseč obroček hitro odpade, na spodnji strani pa je nekoliko luskat. Redko rumeni proti dnišču.
MESO: belo, redko nekoliko rdečkasto nad lističi in v dnišču beta, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 7-8 x 4-5 µm, gladki, elipsasti, z vijoličastim nadihom, trosni prah je črnikasto rjav.
RASTIŠČE: raste na gnojenih tleh s hlevskim gnojem, na pašnikih in travnikih, posamično ali v velikih skupinah, v različnih oblikah in velikostih od začetka poletja pa vse do pozne jeseni, precej pogost. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna, vsestranska, odlična, če gobe naberemo v čistem okolju.
PODOBNE VRSTE: Med Agaricus - kukmaki obstaja veliko različkov in podobnih vrst. Pri nas uspeva veliko različnih belkastih vrst, ki pordečijo ali pa porumenijo. Večinoma so dobri, užitni, bodimo pa pozorni na takšne, ki na prerezu močno porumenijo v dnišču beta. Sem sodi Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak, ki ima poleg rumenečega dnišča pri kuhanju zoprn vonj po karbolu in povzroča prebavne motnje. Agaricus - kukmaki, ki so pobrani v neposredni bližini gozda, predstavljajo nevarnost za zamenjavo z mušnicami. Zato bodimo pozorni na dnišče beta. Če ga obdaja bela lupina, bet pa ima zastiralce, je to smrtno strupena Amanita virosa, koničasta mušnica. Vse Amanita - mušnice/lupinarji so mikorizne gobe, uspevajo blizu drevja in imajo bele trose. Agaricus - kukmaki pa so po načinu rasti saprofitne vrste gob, zato jih je možno gojiti. Ena od najbolj pogostih gojitvenih oziroma tržnih vrst je Agaricus bisporus, dvotrosni kukmak. V trgovinah z živili jih lahko kupimo čez vse leto.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Agaricus campestris Scop. (1772), Agaricus campestris f. ferruginascens Bohus [as 'campester'] (1980), Agaricus campestris f. purpurascens Britzelm. (1897), Agaricus campestris f. substerilis (F.H. Møller) F.H. Møller (1952), Agaricus campestris subsp. albus Konrad & Maubl. (1927), Agaricus campestris subsp. robustissimus Panizzi [as 'campester'] (1862), Agaricus campestris var. albus Peck (1884), Agaricus campestris var. americana Speg. [as 'campester'] (1898), Agaricus campestris var. buchananii Peck (1884), Agaricus campestris var. cortinatus Schulzer (1876), Agaricus campestris var. desertorum Pat. [as 'campester'] (1897), Agaricus campestris var. elongatus Peck (1884), Agaricus campestris var. equestris (F.H. Møller) Pilát [as 'campester var. equester'] (1951), Agaricus campestris var. flavescens J. Kickx f. (1835), Agaricus campestris var. fuscopilosellus F.H. Møller (1952), Agaricus campestris var. indicus Atri (1991), Agaricus campestris var. insignis Scalia [as 'campester'] (1900), Agaricus campestris var. isabellinus (F.H. Møller) Pilát (1951), Agaricus campestris var. lilacinus Pat. & R. Heim (1928), Agaricus campestris var. majusculus Peck [as 'campester'] (1912), Agaricus campestris var. maximus J. Drumm. ex Berk. (1845), Agaricus campestris var. pleurocystidiatus M. Kaur & Harw. Kaur (2016), Agaricus campestris var. pratensis J. Kickx f. (1835), Agaricus campestris var. praticola Vittad. ex Fr. (1838), Agaricus campestris var. rufescens Peck (1884), Agaricus campestris var. singeri Atri (1991), Agaricus campestris var. squamulosus (Rea) Pilát (1951), Agaricus campestris var. umbrinus Peck (1884), Agaricus campestris var. umbrinus Fr. (1874), Agaricus campestris var. vaporarius Krombh. ex Fr. (1838), Agaricus campestris var. varius J. Drumm. ex Berk. (1845), Agaricus campestris var. villaticus (Brond.) Fr. (1838), Agaricus campestris var. xanthodermatoides Bohus (1983), Agaricus robustissmus (Panizzi) Mussat (1901), Agaricus setiger Fr. (1838), Agaricus villaticus Brond. (1829), Agaricus villaticus Brond. (1827), Amanita campestris (L.) Roussel (1796), Fungus campestris (L.) Kuntze (1898), Fungus setiger (Fr.) Kuntze (1898), Fungus villaticus (Brond.) Kuntze (1898), Hypophyllum campestre (L.) Paulet (1808), Pluteus campestris (L.) Fr. (1836), Pratella campestris (L.) Gray (1821), Pratella campestris var. alba Gillet (1878), Pratella campestris var. lutescens Gillet (1884), Pratella campestris var. praticola Gillet (1878), Pratella campestris var. villatica (Brond.) Gillet (1878), Pratella setigera (Fr.) Gillet (1878), Pratella villatica (Brond.) Gillet (1884), Psalliota arvensis var. villatica (Brond.) Cleland & Cheel (1918), Psalliota campestris (L.) Quél. (1872), Psalliota campestris f. rugosa Barsak. (1939), Psalliota campestris f. substerilis F.H. Møller (1950), Psalliota campestris var. equestris F.H. Møller (1950), Psalliota campestris var. fuscopilosella F.H. Møller (1950), Psalliota campestris var. isabellina F.H. Møller (1950), Psalliota campestris var. nauseosa Kill. (1938), Psalliota campestris var. praticola (Vittad. ex Fr.) P. Kumm. (1871), Psalliota campestris var. setigera (Fr.) Rick (1961), Psalliota campestris var. squamulosa Rea (1932), Psalliota campestris var. umbrina (Fr.) Bres. (1931), Psalliota campestris var. villatica (Brond.) Cheel (1913), Psalliota flocculosa Rea (1932), Psalliota villatica (Brond.) Bres. (1884), Psalliota villatica var. roseola Rick (1961)
Agaricus campestris, travniski kukmak
seznam×zacetni seznam×nadaljevalni trosovnica×listicasta bet×zastiralo
<< Agaricus augustus, veličastni kukmak | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Agaricus sylvaticus, gozdni kukmak >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 14
